Joga vsekakor ni šport
Moje ime je Maja. Sem joga učiteljica in avtorica knjig o jogi. Že od nekdaj so me privlačile ezoterične vede in ogromno knjig sem prebrala s tega področja. Prva, ki mi je prišla pod roke je bila Učbenik življenja, ki jo je napisal slovenski psiholog Martin Kojc. Na začetku te knjige je odstavek Krishnamurtija ki pravi, da družbena pravila ne morejo oskruniti resnice. Pri 14-ih letih nisem točno vedela za kaj gre, samo vedela sem, da govori o nečem, kar me zelo privlači. To je resnica o nas samih, o našem izvoru. Dostikrat slišim pregovor, da smo duše, ki smo se inkarnirale in ne obratno. Živimo v iluziji materialnega sveta. Menimo, da je to, kar vidimo, vse, kar je. Joga nas uči drugače. Joga je veliko več kot le telesna vadba, pa čeprav nevedna večina trdi, da je joga samo nekaj za sproščanje in raztezanje.
Ker živim in delam na Nizozemskem, pridejo novice iz Slovenije z zamudo do mene. Prejšnji teden sem preko sestre zasledila peticijo društva za jogo, ki se imenuje “JOGA NI ŠPORT”. Seveda sem jo takoj podpisala in se včlanila.
Strokovni svet Republike Slovenije za šport, je na svoji 6. seji, 26. 4. 2006, pod točko 8 sprejel sklep, da joga ni šport, za katerega velja 26. člen Zakona o športu, ki določa, da morajo imeti strokovni delavci v športu ustrezno izobrazbo oziroma usposobljenost. Seveda to pomeni ustrezno športno izobrazbo, ki z jogo nima nobene zveze! Dejstvo je, da je joga samo joga in nikakor ne šport. Ne glede na ta sklep, je Strokovni svet RS za šport 13. 5. 2014 potrdil program usposabljanja strokovnih delavcev v športu, v katerem je pod točkami 290., 291. in 292. potrjen program Športna rekreacija – joga, ki ga bodo izvajali strokovni delavci – vaditelj joge, inštruktor joge in učitelj joge, nosilec programa je Zveza joga društev Slovenije, katerega člani so vsa društva Joga v vsakdanjem življenju. Uradniki na Ministrstvu za šport ta program športne rekreacije – joge razumejo kot dejstvo, vsak učitelj joge, katerekoli zvrsti joge, bo moral imeti izpit po programu športne rekreacije.S tem se pa ne moremo strinjati ostali učitelji in izvajalci joge, ki prav tako poučujemo in vadimo jogo v Sloveniji in se nas posledično sklep Strokovnega sveta dotakne oz. tiče.
Sama skorajda nisem mogla verjeti temu sklepu. Povsod po svetu lahko vsakdo uči jogo, edino v Sloveniji želijo očitno zmanjšati trg. Naj pojasnim, da obstaja nekaj več sto vrst joge. Joga ni samo hatha joga. Poleg tega joga ni samo fizična aktivnost, temveč tudi mentalna in duhovna. Obstaja neskončno število treningov iz tega področja povsod po svetu in učenje joge se nikoli ne konča. Znanja je preveč za eno samo življenje. Vse to znanje je nemogoče strniti v nek triletni program na
fakulteti za šport. Joga učiteljev je ogromno. Slovencem bi odvzeli pravico do učenja. Ljudje, ki potrebujejo jogo, bi bili prepuščeni samo peščici tistim, ki so se izobraževali preko Joge v vsakdanjem življenju. Edino ozkogledi lahko pridejo do takih idej in to pod pretvezo, da želijo omogočiti kvaliteto poučevanje joge. Slovence bi prikrajšali za vse ostale joga vrste in pokončali še to, kar je mnogim izhod v trenutni situaciji. Vsakdanja borba za obstanek zahteva marsikaj in joga je lahko rešitev.
Redakcija Yoga Magazine nizozemskega časopisa je reagirala zgroženo na to novico. Na EUY, Evropski zvezi joge, so mi odgovorili, da je učenje osnovna pravica vsakega človeka in s tem slovensko Ministrstvo za šport krši ta zakon. Učenje joge v Sloveniji torej ne bo več možno v svoji raznovrstnosti, ampak samo za tiste, ki jim ustreza “Joga v vsakdanjem življenju“.
EUY obvešča tudi, da legalno ni možno prepovedati učenje joge tistim, ki so se izobraževali pri priznanih tujih in domačih joga institucijah. Tisti, ki meni, da je joga šport, dejansko ne ve, zakaj gre pri jogi. Zato navajam nekaj argumentov na to temo.
1. Pri jogi se učenec poglobi vase in je pozornost usmerjena navznoter. Športnik se ukvarja s fizičnim telesom in dosežki.
2. Joga ni tekmovalnost. V jogi se ne primerja z drugimi in ne čuti potrebe po dokazovanju.
3. Veliki joga učitelji in guruji nimajo fakultete za šport. Ali lahko primerjamo Maharishija s športniki? Večina svetovno znanih športnikov deluje na nivoju tretje čakre. Razsvetljeni joga učitelji delujejo na nivoju višjih čaker.
4. Joga v vsakdanjem življenju ne poučuje ashtanga, iyengar, kundalini, power, aerial joge.
5. Kvaliteta učenja joge se pridobiva z leti učenja in praktičnimi izkušnjami. Še zdaleč ne za šolskimi klopmi.
6. Yoga Sports je panoga, ki se lahko imenuje šport. Tukaj se tekmuje, kdo lahko dlje zdrži v joga položaju in kako daleč gre v položaj. Ta panoga z jogo kot vedo nima dosti opravka.
7. Joga učenec želi duhovni razvoj in notranji mir. Zunanji svet mu je manj pomemben.
8. Za razliko od športne dejavnosti pri jogi ne gre za tekmovalnost, saj spodbuja k poglobljenemu iskanju in sprejetju tega, kar je.
9. Pri jogi velja pravilo ahimse, nenasilja. Pri športu to pravilo ne velja, saj športnik vedno išče in izziva svoje meje zmogljivosti.
10. Beseda 'namaste' pomeni: “moja duša pozdravlja tvojo.“ Ali se športniki ukvarjajo z dušo?
11. Zakaj šport ni joga si lahko preberete tukaj spodaj. Aštanga joga je osemstopenjska pot do razsvetljenja po Patandžaliju. Odlomek izhaja iz knjige Joga za zdravo in sproščeno življenje.
Patandžali je bil riši, modrec in prerok v drugem stoletju pr. n. št. Napisal je 196 verzov o jogi: Patandžalijeve jogijske sutre. Razvil je aštanga jogo, osem korakov do razsvetljenja. Hatha joga z asanami je del aštanga joge. (Asht = osem; anga = os (osem osi kolesa)). Osi so povezane druga z drugo in se jih ne da ločiti.
JAMA: vztrajnost, zunanja disciplina, splošne vrednote
Jama je odnos do zunanjega sveta. Z zavedanjem svojih prvotnih življenjskih vrednot lahko sprejmete prave odločitve in ukrepate na način, ki vam najbolj odgovarja. Obstaja pet jam: nenasilje, odkritosrčnost, prepoved kraje, abstinenca in odsotnost poželenja. To pogosto iščemo zunaj sebe, vendar je vse v nas.
Nenasilje: Telesno nasilje, nasilna dejanja, besedno nasilje in tudi nasilje v mislih so vzrok vsega nasilja.
Resnicoljubnost: Vnovič moramo odkriti resnico, ki je vseskozi navzoča v nas. Biti moramo odkriti do sebe in svojih misli. Biti moramo iskreni, zvesti resnici, z ali brez odobravanja drugih ljudi.
Poštenost: Pohlep. Poželenje po nečem. Ničesar ne moremo pridobiti in zadržati, ker je vse samo začasno. Rodimo se praznih rok in tako tudi umremo. Kraja stvari, pa tudi kraja misli in besed.
Abstinenca: Ne bodite lakomni, raje se osredotočite na združevanje. Bodite zmerni pri hrani, pijači in razvedrilu. Ne pretiravajte v ničemer.
Nepohlepnost: Nadzor nad željami in poželenjem. Želimo si zadovoljitve, vendar jo dosežemo šele takrat, ko so želje izpolnjene. Rešitev je v odpovedi željam in hrepenenjem.
NIJAMA: samodisciplina, notranji nadzor.
Nijama je odnos do notranjega sveta. Poznamo pet nijam: čistost, zadovoljstvo, samodisciplina, učenje in predanost duhovni poti. Življenje po teh petih idealih v kombinaciji s petimi jamami nam prinese več moči na
vseh področjih.
Čistost: Čistost uma in telesa. Čistost telesa lahko dosežemo s pravilno izbrano hrano, dobrimi mislimi in čistim okoljem.
Zadovoljstvo: Sprejetje. Biti zadovoljen v vsakem položaju, dobrem ali slabem. Samtoša pomeni zadovoljstvo in sprejetje vsakršnih okoliščin, takšnih, kot so. Vsi imamo želje in poželenje. Če niso izpolnjeni, se
pogosto počutimo nesrečne in nezadovoljne. Treba je sprejeti življenje, kakor je. Zadovoljstvo ne pride samo od sebe, treba ga je negovati.
Prepogosto iščemo srečo zunaj sebe, ko bi se morali le zazreti vase. Ravno zato je joga lepa možnost raziskovanja svoje notranjosti. Vaditi zadovoljstvo v kakršnem koli življenjskem položaju pomeni biti na poti k srcu, k združitvi.
Samoučenje: Poznamo različne možnosti učenja: knjige, besedila in predavanja številnih modrecev in učenjakov. Namen vseh je, da nam pomagajo do boljšega razumevanja našega bistva.
Predanost: To je notranji proces. Predanost višjemu notranjemu jazu in duhovni poti.
ASANA: položaj
Beseda asana pomeni prostor, kjer sediš. Iz te so izpeljane še besede: ass, asseyez-vous itn. Asana je doživetje tega, kar ste, ne pa tega, kar počnete. Asane je mogoče uspešno izvajati s pomočjo jam in nijam. Asane so najbolje poznani del joge, ki naredijo telo gibčnejše in imajo tudi terapevtski učinek, še posebej, če se izvajajo v kombinaciji s preostalimi komponentami. Asana je položaj, v katerem se izvajalec joge razteza in krči, da bi razvil gibčnost, ravnotežje, vzdržljivost in vitalnost. Patandžali je zapisal: Sthira sukham asanam, kar pomeni, da naj bo asana stabilna in prijetna. V vsakem položaju naj bi bili hkrati sproščeni in dejavni.
PRANAJAMA: dihalna tehnika
Beseda pranajama je kombinacija besede prana, ki pomeni življenjsko silo, in besede jama, ki pomeni nadzor. Pranajama je torej nadzorovano dihanje. Ko počnemo to, stabiliziramo in discipliniramo mišljenje ter poglobimo zavest. Pranajama je mogočna tehnika, ki spodbuja dihanje in delovanje živčnega sistema. S pravo tehniko dihanja lahko vplivamo na svoja čustva in umovanje.
PRATJAHARA: umik ali odsotnost pozornosti v zunanjem svetu
Pratjahara je umik čutov iz zunanjega sveta, tako da postanejo funkcije čita neodvisne. To se kaže v popolnem obvladovanju čutov. Ko postajamo občutljivejši, moramo znati stvari izpustiti iz rok. Kot lahko želva skrije noge in glavo v oklep, tako se lahko mi umaknemo v svojo notranjost. To zahteva zbranost, ker zunanji svet nenehno zahteva našo pozornost. Pogum potrebujete tudi, da zmorete biti sami s seboj.
DHARANA: osredotočenost
Osredotočenost ali pozornost, usmerjena na določeno stvar. Nežno opustite misli, ki zahtevajo vašo pozornost, in to usmerite na izbrani predmet. Dharana je nadzor nad osredotočenostjo, zbranostjo in namero. Dharana
pomeni pozitivno osredotočenost na namero in doseganje zastavljenega cilja. Ko je človek osredotočen, je njegova namera jasna, zato se narava z njima uskladi in pomaga izpolniti njegove najgloblje želje. Prednosti osredotočenosti je mogoče opaziti na vseh področjih življenja. Zaznamo lahko pet načinov razmišljanja: vznemirjen, dolgočasen, raztresen, osredotočen in obvladan. Da bi mišljenje vezali na neko področje, potrebujemo pozornost. Dharana je zato dobra priprava na meditacijo.
DHJANA: meditacija
Šele ko zmore biti človek brez premora osredotočen dalj časa, lahko rečemo, da meditira. Med meditacijo se mišljenje odvija v globljih plasteh zavesti. Prostor, ki ga zapolnjujejo misli, postane manjši. Ko vam začnejo misli uhajati, se lahko osredotočite na besedo aum (om). Ta lahko odpre vrata v naslednjo fazo. Meditacija ni samo tehnika širjenja zavesti, ampak je tudi življenjski recept za svobodo in moč v sedanjosti. Patandžali je opisal namen meditacije kot doseganje skladnosti s svojo bistveno in osnovno naravo.
SAMADHI: združitev in razsvetljenje
Po samadhiju ni več motenj. Človeku se odpre jasno dojemanje. Samadhi je stanje, v katerem je človeški um osvobojen misli; te ga nič več ne ovirajo. To stanje je opisano kot stanje sreče, miru in enosti. Samadhi je pogosto pojasnjeno kot popolno zlitje posameznikove zavesti s kozmično zavestjo. Ko novinec doseže samadhi, postane, v kozmičnem smislu, vseveden – predvsem zato, ker je v trenutku razsvetljenja/združitve njegova zavest v duhovnih svetovih. Tam je vse znanje pred njim kot odprta knjiga, saj se zaveda notranjih in duhovnih področij narave, njegova zavest pa postane kozmična. Na koncu se vseh osem korakov po Patandžaliju združi v samjamo. Šele ko človek doseže to stanje, ko se je torej zmožen natančno
osredotočiti in preseči kolebanje zavesti, je na ravni poti do modrosti. To je mogoče tukaj in zdaj v vsakodnevnem življenju. Nekateri jo prepoznajo kot nekakšno obliko milosti. Razsvetljenje ti je podarjeno ali ne. Ni ga moč izsiliti. Joga je način za vzpostavitev meditativne poti in stanja razsvetljenja.
Joga in šport imata skupno to, da zahtevata disciplino, vztrajnost in močno voljo. Tako joga kot šport pripomoreta k zdravemu življenju. Vendar zaradi teh skupnih točk še zdaleč ne sodita v isti koš.
Osebno me joga privlači zato, ker se ne ukvarja z materialnim, zunanjim svetom. Ta svet se stalno spreminja in je iluzija. Nič ni večno, medtem ko notranji svet odkriva večno stanje miru in resnice. Več na to temo si lahko preberete na straneh, ki jih navajam tukaj spodaj. Podpišite peticij,o če se strinjate s trditvijo, da JOGA NI ŠPORT. Hvala. Namaste.
