SUP ali hoja po vodi
Ko so se na evropskih vodah pred nekaj leti pojavili prvi stoječi veslači, so bili videti čudaški. Tudi kakšne privoščljive zbadljivke so bili deležni. Po eni strani so bile te reakcije povsem razumljive – veslač, ki je z dolgim veslom stal na srfu podobni deski, je resnici na ljubo deloval nekoliko nenavadno, kot bi hodil na vodi. A iz leta v leto jih je bilo več in prizor je postajal čedalje manj čuden, pa tudi tisti, ki so se na začetku posmehovali, so postajali navdušenci. Ta šport, ki ga označujemo s kratico SUP (Stand Up Paddle, kar bi v našem prevodu pomenilo stoj in veslaj), je postal svetovna uspešnica. Povsem zmotno je prepričanje, da je marketinški šport. SUP je v svojem bistvu starodavna tihomorska vodna aktivnost, ki je nekakšna mešanica kulture in športa. Pravzaprav izvira iz deskanja, ki je bilo na Havajih sestavni del kulture, tradicije, navad in celo verskih običajev. Preden so šli na morje, so molili za zaščito, moč in varnost na nepredvidljivem oceanu. Če je bila voda preveč mirna, so na pomoč poklicali duhovnika, da jim je pomagal priklicati valove. Duhovnik je bil pogosto zraven tudi pri izdelavi srfov.
Ježo na valovih so že pred stoletji poznali na številnih tihomorskih otokih od Havajev do Tahitija, Fidžija, Samoe ... Tam so imeli za te aktivnosti naravne danosti, predvsem v obliki dovolj velikih valov. Na teh otokih so valove jezdili že stoletja pred prvimi stiki z belci v osemnajstem stoletju. O deskanju je prvi pisal angleški naravoslovec in botanik Joseph Banks, ki je bil član prve odprave kapitana Jamesa Cooka. Deskanje, ki mu v avtohtoni havajščini pravijo he'enalu, je bilo za Polinezijce bolj oblika umetnosti kakor šport. Zanimivo je, da se je bilo v začetnih letih z deskanjem dovoljeno ukvarjati le predstavnikom višjih slojev družbe. Le ti so namreč lahko stali na deskah, vsi drugi pa so morali sedeti. »Plebejci« so sicer lahko deskali, a ne na najboljših plažah, poleg tega njihove deske nikoli niso bile izdelane iz najboljšega lesa.
Deskanje je seveda osnova tudi za »supanje«. Nekateri havajski deskarji so namreč za trening tehnike in stabilnosti začeli uporabljati vesla. Kmalu so ugotovili, da je veslo zelo prikladen pripomoček. Z njegovo pomočjo so lahko odveslali na morje in se na ta način izognili klasičnemu veslanju z rokami v ležečem položaju. Poleg tega se je veslo izkazalo za zelo uporabno tudi na valu, saj daje dodatno oporo in pomaga pri lovljenju in vzdrževanju ravnotežja. Stoječi položaj omogoča tudi boljši pregled nad prihajajočim valovom.
Nasprotno od klasičnega deskanja ima supanje kar nekaj prednosti. Deskanje je namreč močno odvisno od naravnih razmer. Zato je ta šport praviloma omejen na določena otočja sredi oceanov, kjer viharji na odprtem morju ustvarjajo dovolj velike valove. V Evropi je deskarskih točk razmeroma malo. Valove je na naši celini možno jezditi v Bairritzu v Biskajskem zalivu, na nekaterih portugalskih in britanskih plažah. SUP pa je primeren tudi za mirne vode, se pravi je lahko doma povsod – na morju, na reki, na jezeru ... Primeren je za vodna potovanja. Zato sploh ni čudno, da je daleč najbolj cvetoč vodni šport zadnjih let. Supajo tako rekoč povsod, celo po beneških kanalih, ob ledenih gorah, s SUP-i potujejo po mirnih in divjih rekah. SUP je primeren tako za vrhunske mojstre, hkrati pa je lahko tudi izjemno zabaven počitniški pripomoček. Seveda ima ukvarjanje s tem športom tudi številne blagodejne učinke. Odličen je za trening ravnotežja, poleg tega učinkovito krepi zgornji del telesa. Na SUP-u delajo tako rekoč vsi mišični sklopi od trebušnih do mišic rok in ramenskega obroča. Na nekoliko bolj valoviti vodi tudi noge opravljajo kar nekaj pomembnih nalog.
Seveda je bilo le vprašanje časa, kdaj bo SUP postal tudi tekmovalni šport. Leta 2007 so na jezeru Tahoe v severni Kaliforniji organizirali prvo tekmovanje s supanju, na katerem so se tekmovalci pomerili na desetkilometrski progi. Predlani so v Turtle Bayu na havajskem otoku Oahu celo organizirali prvo hitrostno svetovno prvenstvo. Prav na Havajih je vsako leto na sporedu tudi legendarna vztrajnostna dirka med otokoma Molokai in Oahu. Ožina Ka'iwi že od nekdaj velja za izjemen izziv. Skoraj petdesekilometrsko razdaljo namreč močno otežujejo veliki valovi in močni tokovi.
Na SUP prisegajo tudi številni vrhunski jadralci na deski in jezdeci valov. Ko ni vetra ali primerni valov, pač stopijo na SUP. Za njih je to nekakšna sprostitev, hkrati pa tudi tista nujna vsakdanja doza vonja po oceanu, ki je za njih tako rekoč glavna esenca bivanja. A kljub temu SUP še zdaleč ni nekakšno drugorazredno deskanje. Je odlična kombinacija adrenalina in akcije pa tudi sproščanja in stika z morjem.
