Spremenjena prihodnost mobilnosti

Na znanih avtoštoparskih postajališčih iz preteklosti že dolgo ni gneče, še več, ta bolj ali manj samevajo. A o tem, kam so odšli dvignjeni prsti, razmišlja nekdo, ki je daleč od dogajanja med današnjo študentarijo. Ta si namreč še naprej pomaga ohranjati denarce v vedno tankih denarnicah na primerljiv način, le da palcev ob cesti ne dviga več. Avtoštop se namreč pri nas po novem dogaja s klikanjem po spletu, torej za računalniki in s pametnimi telefoni. V ponedeljek zjutraj je na spletni strani prevoz.org več kot petsto ponudnikov prevozov. Da to ni klasični avtoštop, odkriva podatek, da vsak ponudnik navede tudi strošek, ki ga mora potnik odšteti, če se mu želi pridružiti na določeni poti ob določenem času. Za prevoz od Murske Sobote do Ljubljane ponudniki prevozov pričakujejo sedem evrov. Pot od Ljubljane do Ajdovščine stane tistega, ki se za prevoz dogovori za računalnikom v toplem stanovanju, tri evre.

Sonaravni razvoj

A spletni naslov prevoz.org ni edini, prek katerega se v Sloveniji srečujejo ponudniki in uporabniki prevozov. Do drugih je morda še najlaže prek spletnega naslova focus.si. Focus je društvo za sonaravni razvoj, ki se predstavi kot prostovoljno, samostojno, nevladno in nepridobitno združenje fizičnih oseb. Osredotočilo se je na pet področij: spreminjanje podnebja, energija, mobilnost, okoljska javnofinančna reforma in trajnostna poraba. Društvo Focus razvija filozofijo delovanja iz spoznanja, da smo ljudje del življenjske mreže, od katere je odvisen naš obstoj. Focusovci pravijo, da je njihova vizija družba, v kateri živimo drug z drugim, ne le drug ob drugem. V taki družbi je odgovornost do ljudi in narave ena glavnih vrednot in ne le alternativa. Bolj kakor količina je zanje pomembna kakovost. Ne ustvarjajo nepotrebnih in umetnih potreb po kopičenju materialnega.

To razlagajo Slovencem, ki v Evropi sodijo med tiste, ki največ stavijo na lastništvo. Seveda tudi na lastništvo avtomobilov. Kako si znamo s pločevino obremeniti družinske proračune, je mogoče na spletni strani focus.si doumeti s pomočjo aplikacije izračuna stroškov avtomobila. Z njim lahko uporabnik hitro ugotovi, da mu na prvi pogled zmeren avtomobil nižjega srednjega razreda tudi ob povsem vsakdanji rabi odnese več kot polovico plače.

Začarani krog

Poleg te aplikacije je na spletnem naslovu veliko primerov dobre prakse. Tako na primer razlaga, da bi moral vsakdo na določeni razdalji voziti tako kot vedno, nato pa poskušati z manjšo hitrostjo. Tako je mogoče ugotoviti, da za deset minut daljša vožnja odločno zmanjša porabo goriva. Morda bo do tega spoznanja pomagala tudi kriza. Zmernost pa ne zmanjšuje le stroškov, ampak povečuje tudi varnost in zmanjšuje obremenjevanje okolja. Začaran krog, bi lahko dejali, le da je usmerjen v drugo smer od tiste, ki smo je vajeni in jo večinoma živimo. Če bo kriza še naprej klestila družinske proračune, bomo gotovo hitro spoznali prednosti sonaravnega razvoja in trajnostnega urejanja prometa. Seveda s trajnostjo oziroma vztrajnostjo praznjenja denarnic.

Novi načini souporabe

A ni le kriza prinesla nove oblike uporabe avtomobila, kot je na primer Volkswagnov projekt Quicar, ki ga je nemški avtomobilski velikan predstavil v Hannovru. Na 50 različnih lokacijah je mogoče uporabljati volkswagen, natančneje prevzeti 200 golfov 1.6 TDI bluemotion. Cena njihove uporabe je 20 centov na minuto. Prijavnina v Quicar znaša 25 evrov, najkrajši čas izposoje je 30 minut (šest evrov). Po opravljeni registraciji lahko uporabniki svoje vozilo rezervirajo prek spleta, telefonske aplikacije ali klicnega centra le 15 minut pred načrtovanim prevzemom avtomobila. Uporabnik prevzame vozilo s čipom, ki je nameščen na njegovo vozniško dovoljenje, saj z njim preprosto odklene avtomobil. Ključ za zagon motorja je shranjen v vozilu. Motor se zažene prek zaslona, potem ko je vnesena posebno šifra, številka PIN.

Parkirno mesto vedno na voljo

»Car sharing« oziroma souporaba avtomobila je že močno uveljavljena marsikje drugje in jo je mogoče povsem primerjati z izposojo koles. Pri Daimlerju na primer souporabo poznajo že nekaj let, kot storitev car2go jo ponujajo od New Yorka do Ulma in drugih večjih mest v Evropi. Sam sem se pred približno dvema letoma odpravil preizkusit zadevo v Ulm. Prijavil sem se in opravil vse formalnosti za souporabo avtomobila v desetih minutah. A se je žal na koncu zapletlo, ker računalniški program ni predvidel slovenske pozivne številke za mobilni telefon. Tako nisem mogel opraviti registracije niti po spletu, če bi to hotel storiti iz Ljubljane in prejeti številko PIN, da bi se vozil po Ulmu po mili volji in puščal vozilo tam, kjer bi mi na določenem prostoru to v nekem trenutku najbolj ustrezalo.

Ko sem pozneje kot opazovalec spremljal vožnje drugih s smarti fortwo, sem dojel, da je ena največjih prednosti ponudbe ta, da te vedno čaka parkirno mesto, rezervirano za avtomobile ponudbe car2go.

Različni načini mobilnosti

Ob predstavitvi renaulta fluencea, električnega renaulta, ki bo sredi leta skupaj s tovrstnim kangoojem pripeljal na slovenske ceste, so predstavniki francoske tovarne povedali, da bo tisti, ki se bo odločil za avtomobil brezogljičnega odtisa, pridobil tudi kartico, s katero bo imel dostop do cenejšega najema avtomobilov s klasičnim pogonskim sklopom. Tako bo lahko čez teden oziroma ves mesec (morda celo večino dni v letu) vozil izključno električni avtomobil. Ko se bo odpravil na dopust ali kakšno drugo daljšo pot, pa si bo lahko izposodil avtomobil, skladen s trenutno potrebo. Storitev, skladna z uporabo električnega avtomobila, mu bo to omogočala po ugodni ceni.

Da mobilnost prihodnosti ne bo več takšna, kot jo večinoma dojemamo danes (torej samo z lastnim avtomobilom), dokazujejo tudi ponudbe storitev mobilnosti obeh znamk skupine PSA, Peugeotova Mu in Citroënova Call Car. Aplikacije omogočajo, da uporabnik za neko pot izbere možnost potovanja z najmanjšim ogljičnim odtisom, daje torej prednost javnim prevoznim sredstvom in najemu oziroma souporabi električnega vozila.

Štopanje brez štoparjev

Avtomobilski svet in urejanje prometa se danes spreminjata hitreje, kot smo zmožni dojeti. Še toliko bolj Slovenci, ki smo v Evropi glede obremenitve družinskega proračuna z avtomobilom na drugem mestu. A morda ravno novi načini souporabe avtomobilov, ki se jih množično gredo slovenski študenti in tudi vse več drugih, razvijajo miselnost, ki jo je mogoče povezati z novimi oblikami urejanja prometa s skupnim imenovalcem – trajnostnim razvojem. To, da študentov ni več množično ob cesti z dvignjenimi palci, ne pomeni, da imajo vsega preveč in jim tega ni več treba početi. Le bolj učinkoviti in organizirani so, kar jim omogočajo nove tehnologije.

Pred dvema, tremi desetletji si tudi tisti najbolj vizionarski študenti niso mogli prestavljati, da se bo razvoj zavrtel v smer, v katero se je. Kako bo šele urejen promet in kako bomo potovali tam okrog leta 2030 ali 2040!?