Manj mesa, manj pomankanja vode

Zadnje raziskave potrjujejo, da je povečano povpraševanje po mesu eden glavnih dejavnikov, ki vplivajo na podnebne spremembe. Študija, objavljena v Environmental Research Letters prinaša opozorilo, da bo v prihodnjih desetletjih potrebno drastično spremeniti načine prehranjevanja. Predvsem se to nanaša na razvite države, v katerih je količina zaužitega mesa največja v primerjavi z ostalim svetom. Priporočljivo zmanjšanje, ki bi omogočilo zmanjšanje dejanskega vpliva, naj bi bilo vsaj polovico sedaj zaužite količine mesa.

Število prebivalstva naj bi sredi 21. stoletja doseglo 9 milijard. To znanstvenikom predstavlja še dodaten problem, saj se postavlja vprašanje, kako takšno število ljudi prehraniti, ne da bi se še dodatno povečala količina toplogrednih plinov.

Zmanjševanje količine zaužitega mesa je sicer eno najtežje rešljivih problemov. Gre za dejstvo, da je uživanje mesa eden elementarnih načinov prehranjevanje. Je tudi eden od znakov razvitosti in ekonomske blaginje, saj se količina zaužitega mesa v pozitivno razvijajočih se ekonomijah povečuje. Tak primer sta na primer Indija in Kitajska, kjer se je količina zaužitega mesa v zadnjih desetih letih močno povečala.

Eden od načinov, kako rešiti omenjene probleme, je proizvodnja t.i. umetnega mesa, izdelanega v laboratoriju, vendar je problem v tem, da kljub že mogoči izdelavi tovrstno mesto še ni mogoče izdelovati za široko potrošnjo. Takšna pridelava pa bi zmanjšala oziroma zajezila uporabo pesticidov in umetnih gnojil. Napovedi so namreč, da naj bi do sredine stoletja količina zaužitega mesa v razvitih državah narasla na 89 kilogramov na osebo, v razvijajočih se ekonomijah pa na 37 kilogramov na osebo.

Na kratki rok pa bi, kot pravi The Guardian, zadostovalo že to, da se namesto odrekanju mesa odrečemo velikim porcijam in zmanjšamo frekvenco uživanja mesojedih jedi. Ali namesto svinjine in govedine uživamo bolj okolju prijazne živalske vrste, na primer ribje in piščančje meso.