Nevarnosti varnosti na olimpijskih igrah

Obstaja svet pred 9. 11. in obstaja svet po tistem famoznem septembru, ko so ZDA, za njo v strumni in poslušni vrsti pa kar ves tako imenovani razviti, zahodni, svet zakoračili na pot križarskega pohoda 21. stoletja, ki je bil uperjen zoper izmuzljivi koncept mednarodnega terorizma.

Ta je seveda obstajal že veliko pred zaletavanjem potniških letal v newyorška dvojčka, pa vendar ne v tako skoncentrirani in domnevno jasni oziroma definirani obliki, kakršna je zloglasna teroristična skupina Al Kaida. Pa vendar pred napadom tudi koncept in modus operandi, z njima pa seveda številni negativni vplivi hegemonije psihopatskega globalnega finančnega sistema, katerega srčika je prav Wall Street, njegov simbolni pomen pa je vsaj do tiste jeseni »domoval« v tovarni ameriške korporativne, finančne in kot takšne tudi kulturno-nazorske moči, v newyorških dvojčkih, večini niso bili tako jasni kot po njem.

Poenostavljeno: problem ni bil in še zmeraj ni mednarodna teroristična organizacija Al Kaida, ampak vsiljevanje vrednot in življenjski slog tako imenovanih razvitih demokracij, ki nista že od kolonialnih časov naprej nič drugega kot priročna krinka za podjarmljanje domnevno manj razvitih, a surovinsko in populacijsko bogatih delov sveta. Tako tudi težava z zagotavljanjem varnosti aktualnih olimpijskih iger v Londonu, ki se s približevanjem začetka iger zanimivo zgolj poglablja in bo zato verjetno postala »tista« hiba, ki vselej zaznamuje in nekoliko okrni še tako bleščeče in neverjetne atletske dosežke (v Atenah so bile to, recimo, težave z gradbenimi deli, na Kitajskem s protesti aktivistov ipd.), ni in situ izziv zaradi odmevnosti iger, ki je zaradi odmevnosti in medijske pokritosti izjemno mamljiva tarča teroristov.

S tega stališča je veliko večji problem dediščina starodavnega britanskega imperija, zaradi česar je London postal veliki kulturni talilni lonec, na drugi strani pa imamo skorajda slepo sledenje interesom Washingtona po 11. septembru, ko so si ZDA na krilih vsesplošne jeze, gorja, frustracije, maščevanja in drugih negativnih čustev populacije zahodnih demokracij skušale s koalicijo voljnih zaveznic – mednje se mimogrede prišteva tudi Slovenija –, v resnici pa njenih oprod, utrditi njen geostrateški položaj na Bližnjem vzhodu in v Aziji.

Stari grehi

O tem, kako vplivajo pretekle poteze britanske vlade na stopnjo ogroženosti olimpijskih iger, ki so že same po sebi prioritetna teroristična tarča, smo povprašali strokovnjaka za varnostna vprašanja, docenta na Fakulteti za državne in evropske študije dr. Denisa Čaleta: »Velika Britanija je že zaradi zgodovinskih razlogov za različne teroristične grožnje posebno poglavje, ki to prireditev postavlja z varnostnega stališča v še posebno rizičen položaj. Britanska družba je zelo razslojena in prežeta z napetostjo, kar se vseskozi kaže v uličnem nasilju med tolpami, državljanski nepokorščini, terorističnih napadih oziroma poskusih napadov, v katere niso udeleženi samo tujci, temveč predvsem državljani Velike Britanije. Socialna deprivilegiranost in velika kulturna raznovrstnost priseljencev, ki se le stežka integrirajo v britansko družbo, daje različnim terorističnim in ekstremističnim skupinam dovolj privržencev, ki so jim pripravljeni slediti tudi za ceno svojega življenja,« poudarja strokovnjak in ob tem osvetljuje pomen že omenjene protiteroristične koalicijske osi ZDA–VB.

»Če to povežemo še s politiko, ki jo Velika Britanija skupaj z Združenimi državami Amerike vodi pod krinko ustavljanja terorizma, lahko zelo hitro naletimo na nevarno mešanico, ki ji da dogodek, kot so olimpijske igre, samo še zadosten kisik, da jo raznese z neslutenimi posledicami. S tega stališča lahko samo upamo, da so varnostni organi naredili vse potrebno, kar je bilo v njihovi moči, in da bodo organizatorji imeli tudi kanček sreče, ki je potrebna, da se rizični dejavniki, o katerih smo govorili, ne bodo multiplicirali in poklopili v neobvladljivi smeri.« Kar pa je sodeč po čedalje hujših zapletih z zagotavljanjem zahtevane stopnje varnosti, ki so jo ameriške varnostne in obveščevalne službe že konec lanskega leta ocenile za povsem neustrezne, pod vse večjim vprašajem.

Ameriške kritike britanskega razumevanja varnosti

Vprašanje v povezavi z dvomi o primerni stopnji varovanja OI smo naslovili tudi na veleposlaništvo Velike Britanije v Sloveniji, odzvali so se takole: »Velika Britanija se na igre pripravlja že vse od leta 2005, ko je dobila kandidaturo. Vlada je skupaj z Londonskim organizacijskim komitejem LOCOG, policijo in varnostnimi agencijami pripravila varnostne načrte z namenom, da zagotovi največjo možno varnost prebivalcev in obiskovalcev olimpijskih in paraolimpijskih iger. Njen pristop temelji na pridobivanju relevantnih varnostnih informacij in ocen tveganj. Načrti so narejeni za največje varnostno tveganje in zato omogočajo prilagodljivost na hitre spremembe. Priprave pa seveda zajemajo tudi preizkus načrtov s simulacijo varnostnih kriz.«

Vendar pa organizatorji vse hujše probleme z najemanjem, preverjanjem in usposabljanjem varnostnikov, za kar so najeli varnostno agencijo G4S, ki je v zadnjih tednih povsem odpovedala, prelagajo na državo oziroma tamkajšnje oborožene sile. Omenjena varnostna agencija naj bi namreč po poročanju britanskega BBC po pogodbi, vredni 284 milijonov funtov, zagotovila 10.000 usposobljenih varnostnikov za varovanje 32 prizorišč, kar pa jim ne samo ni uspelo, ampak je celo njihovo dogovorjeno število po ocenah Američanov očitno veliko premajhno za učinkovito varovanje takšnega dogodka.

Po oceni Američanov bi moralo biti število varnostnikov vsaj dvakrat večje, zaradi česar naj bi v London skupaj s športniki odpotovalo tudi nekaj sto agentov ameriškega zveznega preiskovalnega urada FBI in drugih varnostnih agencij. Tudi za odgovore v povezavi z očitki Američanov smo se pozanimali pri britanskem veleposlaništvu v Ljubljani, kjer so nam na kratko odgovorili, da so »varnostne politike posameznih športnih delegacij stvar njihove presoje«.

Težave z neizurjenimi in zatorej površnimi varnostnimi kontrolorji se pojavljajo tudi na britanskih letališčih, kjer se pred in med OI pričakuje največji porast pretoka obiskovalcev. Glavni nadzornik za meje John Vine je pred nedavnim dejal, da po opravljenem pregledu mejnih postopkov stopnjo pripravljenosti ocenjuje kot zelo dobro, vendar meni, da imajo številni varnostniki na mejni kontroli zgolj osnovno znanje, kar, če ne drugega, podaljšuje čakalne dobe in vrste na mejnih prehodih.

Rakete na strehah hiš

Vendar pa Londončane te dni veliko bolj kot težave obmejnih organov na letališčih v okolici njihovega mesta vznemirja nameščanje vojaštva v bližini njihovih domov. Tamkajšnja vlada je bila zaradi težav s civilnimi partnerji precejšen manko na področju varnosti kajpak prisiljena nadomestiti s svojimi viri, to je s policijo in predvsem vojsko. Kljub temu da so bile oborožene sile že od vsega začetka ključni del varnostnih priprav na OI, pa se bo njihovo število zaradi debakla z agencijo G4S z zdajšnjih 13.500 povečalo na kar 17.000 pripadnikov oboroženih sil.

Strokovnjaki za varnost opozarjajo, da bo britanska vojska zaradi postopnega krčenja obsega svojih oboroženih sil v preteklosti zdaj prisiljena v podaljševanje rotacijskih rokov vojakov, ki se vračajo z bojišč v Afganistanu. V tem primeru se zna zgoditi, da se bodo povečali tudi stroški varovanja, ki so bili doslej ocenjeni na 553 milijonov funtov.

To po mnenju našega sogovornika dr. Denisa Čaleta vseeno ne sme presenečati, saj lahko »z gotovostjo ocenimo, da jim ravno ta proces zagotavljanja celovite varnosti povzroča največji glavobol, nerešljive dileme in stroške, ki tako prireditev stroškovno dvigajo v višave.«

S stališča nezadovoljstva Londončanov nad vse večjo navzočnostjo vojske v bližini njihovih domov zagotovo izstopa primer stanovalcev iz vzhodnega Londona (Fred Wigg Tower), ki so se po objavi načrtov tamkajšnjega ministrstva za obrambo, češ da je njihov blok eno izmed petih predvidenih točk namestitve mobilnih protiletalskih sistemov, organizirali in na sodišču vložili zahtevo po spremembi načrtov, saj je nameščanje vojaštva dobesedno nad njihovimi glavami kršenje človekovih pravic, poleg tega pa vojaška oprema v bližini civilnih objektov povečuje možnost napada nanje ter civilnih žrtev. Vseeno je prejšnji teden tamkajšnje sodišče razsodilo v prid vladi, češ da uradni načrti za zagotavljanje varnosti niso spremenljivi. Sodnik se je za takšno razsodbo odločil zaradi ugovora vladne strani, ki je v svoj zagovor navedla dejstvo, da so podobno ukrepali že organizatorji olimpijskih iger v Atenah in Pekingu.

Bojne ladje na Temzi

Sodeč po količini in tipu orožja, ki bo med igrami poskrbelo za varnost, bi lahko brez pretiravanja trdili, da se bo London za nekaj časa spremenil v bojišče. Tako bodo zaprtje zračnega prostora nad prizoriščem dogajanja in v radiju 48 kilometrov zagotavljali lovci eurofighter typhoon, bojni helikopterji lynx in transportni helikopterji tipa puma z ostrostrelci na krovu. Nad vsem dogajanjem bo visoko na nebu skrbelo letalo za zgodnje odkrivanje zračnih nevarnosti E-3D sentry.

Na kopnem bodo poleg pehote in protiletalskih baterij prisotni tudi mobilni radarji, v reko Temzo pa bo zaplula kar največja bojna ladja britanske kraljeve mornarice HMS Ocean. Športne jadralce v zalivu Weymouth in pristanišču Portland bo varovala bojna ladja HMS Bulwark.

Kljub temu da se bodo območje olimpijske vasi in prizorišča iger za nekaj časa spremenili v vojno oporišče, dr. Čaleta opozarja, da je popolna varnost v času razvejanega, prilagodljivega in na videz vseprisotnega mednarodnega terorizma iluzija. »Moderni mednarodni terorizem nas je postavil pred dejstvo, da popolne varnosti ni in je tudi nobena, še tako močna država v popolnosti ne more zagotoviti. Kdo bi samo pomislil na metodo terorizma, ki so jo izbrali 11. septembra 2001 za teroristični napad na ZDA, pri katerem so bila kot orožje uporabljena civilna letala, in še veliko drugih primerov bi lahko našteli. S postavitvijo protiletalskih raket v bližino vseh pomembnih objektov so se organizatorji odzvali na to tveganje. Pa bo to dovolj?

Smo namreč v okolju, ki ga simbolno lahko poimenujemo igrišče, na katerem med seboj tekmujeta na eni strani mednarodni in nacionalni varnostni organi, na drugi pa jim stoji nasprotnik, ki ne pozna meja pri izbiri sredstev za dosego svojega cilja in ga lahko prepoznamo v obliki terorizma, ekstremizma, organiziranega kriminala in drugih groženj, ki so med seboj izredno prepletene in včasih med njimi ni mogoče potegniti jasne meje ločnice. V tem zahtevnem okolju morajo organizatorji olimpijskih iger z vsemi nacionalnimi in mednarodnimi mehanizmi zagotoviti dovolj varno okolje, da bomo te olimpijske igre pomnili po športnih rezultatih in drugih presežnikih in ne po varnostnih incidentih, povezanih s terorizmom ali kakšno drugo obliko grožnje. V športnem besednjaku se lahko samo vprašamo, kdo bo zmagovalec, 'konvencionalna modrost', ki jo predstavljajo varnostni organi, ali 'nekonvencionalna kreativnost', ki pripada teroristom.«

Varnostni mehurčki

Kako pa se z vprašanjem varnosti spoprijemajo naši športniki, ki odhajajo na OI? O tem smo spregovorili z Borutom Kolaričem na Olimpijskem komiteju Slovenije, ki meni, da kakšnih posebnih skrbi nimajo. »Za varnost je kot že na mnogo prejšnjih OI poskrbel organizator,« razlaga Kolarič. O tem, kako je zadeva videti v praksi, pa: »Na OI se člani delegacij in športniki vselej gibljejo znotraj varovanih con. To pomeni, da se tudi avtobusi, ki vozijo med prizorišči in olimpijsko vasjo, ravnajo po sistemu bubble to bubble (sistem varnostnih mehurčkov, op. a.). Tako se avtobus ne ustavi, dokler z enega varovanega območja ne prispe v drugo.« Kako pa je poskrbljeno za varnost tistih, ki se odločijo za samostojen ogled mesta? »V tem primeru je vsakdo odgovoren za lastno varnost,« še pove Kolarič. Kot je to že ustaljena praksa, so varnostni organi že vnaprej pregledali in preverjali vse, ki so na seznamih posameznih udeleženk iger. Tudi če so povabljenci nastopajočih športnikov.