Pozabljena bolezen se vrača

Že pozabljena in po mnenju strokovne medicinske javnosti izkoreninjena spolna bolezen se vrača.

Število obolelih za gonorejo se je lani samo v Veliki Britaniji povečalo za 25 odstotkov, primere obolelosti je najti tudi v drugih evropskih državah, celo na Japonskem.

Gonoreja (kapavica, triper) se praviloma prenaša s spolnim stikom. Povzroča jo gonokok, vidna pa je tako, da se na sluznicah spolovil pojavi gnojno vnetje z gnojnim izločkom. Največkrat se bakterija prenese med spolnim odnosom s pomočjo semenske oz. vaginalne tekočine. Ženska, ki ima vaginalni spolni odnos z okuženim moškim, ima od 60 do 90 odstotkov možnosti okužbe, moški, ki ima vaginalni spolni odnos z okuženo žensko, pa le od 30 do 50 odstotkov. Kljub temu je 80 odstotkov obolelih za gonorejo moškega spola.

Ključni problem pojava bolezni je, da je zdravljenje izredno komplicirano, velikokrat tudi neuspešno. Povzročitelj nastanka bolezni je bakterija, posledice sicer niso smrtno nevarne, oboleli pa lahko postane neploden. Običajno zdravljenje poteka z antibiotiki, ki pa postajajo vedno manj učinkoviti. Bakterija gonoreje je namreč izredno prilagodljiva na obstoječe antibiotike, novih, učinkovitejših, pa zaenkrat še ni na trgu. Do sedaj so praviloma uporabljali zdravilo cefixim, že nekaj časa pa so prisiljeni v predpisovanje kombinacije dveh še močnejših antibiotikov. Še leta 2005 bakterija na zdravilo cefixim ni bila odporna.

Znaki bolezni se pojavijo v dveh do desetih dneh po prenosu bakterije. Moškim se vname sečnica, zaradi česar se med izločanjem seča pojavlja bolečina, iz sečnica pa se med sečem pojavlja gnojni izcedek. Pri ženskah ni značilnih bolezenskih znakov, če že, gre za izcedek iz nožnice, pekočino med uriniranjem.

Število okuženih s katero od spolnih bolezni v lanskem letu v Veliki Britaniji je približno 425.000 tisoč in je večje od števila okuženih v letih 2009 in 2010, povečanje pa raziskovalci pripisujejo tudi intenzivnejšem testiranju. Z gonorejo naj bi bilo okuženih približno 16.000 ljudi. Najbolj ogrožene skupine so mlajše polnoletne generacije in moški, ki imajo istospolna razmerja.

Po mnenju raziskovalcev je nujno potrebna večja stopnja ozaveščenosti o mogočih spolnih boleznih, večje preventivno delovanje tako v družini kot zdravstvenih institucijah, predvsem pa še večja uporaba zaščitnih sredstev (kondomov), ki učinkovito zmanjšujejo možnost prenosa in okužb bakterije.