Sonce ni samo prijetno

Na naš organizem škodljivo vplivajo predvsem UV-žarki v sončni svetlobi, infrardeči in vidni del spektra sončne svetlobe imata le majhen učinek. UV-žarkom nismo izpostavljeni le ob neposrednemu izpostavljanju soncu, ampak med vsemi aktivnostmi na prostem (pri teku, kolesarjenju, vrtnarjenju in celo, ko gremo po nakupih) in tudi v oblačnem vremenu. Če smo na plovilu, je izpostavljenost škodljivemu UV-sevanju še večja, saj se od vodne površine odbije do 90 odstotkov UV-žarkov.

Za tvorbo vitamina D v koži, ki sodeluje pri rasti kosti in številnih drugih metabolnih procesih ter deluje zaščitno v procesu staranja, je sicer potrebno izpostavljanje naravnemu soncu, a zadostuje izpostavljanje nepokrite kože obraza in rok le 15 minut na dan.

Več nevarnosti, kot se zdi

Vsaka porjavelost pomeni poškodbo kože. UV-spekter sončne svetlobe, ki povzroča porjavelost, se delno odbije od povrhnjice, delno pa se vpije v kožo. Melanociti v povrhnjici tvorijo pigment melanin, da bi zavarovali globlje plasti kože in podkožja pred prodiranjem UV-žarkov, ki kvarijo genski material in druge strukture celic in tkiv.

Dolgo je veljalo prepričanje, da je škodljivo le neposredno izpostavljanje soncu z visoko vsebnostjo žarkov UVB. Številne raziskave potrjujejo, da so prav tako škodljivi solariji, ki sevajo pretežno spekter UVA, in dolgotrajnejša vožnja v avtomobilih, ker steklo prepušča žarke UVA, ki sicer ne povzročajo pordelosti kože in opeklin, vplivajo pa na genski material celic in imajo pomembno vlogo pri nastanku kožnega raka in v procesu fotostaranja ter prav tako povzročajo porjavelost.

V visokogorju smo izpostavljeni tudi UVC-spektru sončne svetlobe. Žarki UVC so predvsem dražeči za očesno veznico in lahko povzročijo keratokonjunktivitis oz. snežno slepoto, ki je lahko v hujših primerih tudi trajna. Zato na izletu v visokogorju, pri planinarjenju in smučanju ne smemo pozabiti na kakovostna zaščitna očala.

Ljudje smo različno občutljivi na sončne žarke, odvisno od prirojene pigmentiranosti kože. Vsekakor morajo biti svetlolasi, rdečelasi, modrooki in ljudje s svetlejšo poltjo previdnejši od temnolasih z več prirojenega pigmenta.

Vsaka opeklina je znak vnetnega dogajanja v koži. Pogosto se pridružijo še slabo počutje, glavobol, mrazenje ali povišana temperatura. Opečeni naj počiva v hladnem prostoru, pije naj dovolj tekočine, na kožo pa si lahko da hladne obkladke ali hladilno kremo.

Opekline le ena od nevarnosti

Številnim ljudem pokvari počitnice močno srbeč izpuščaj, ki se pojavi na začetku poletja ali že spomladi nekaj minut ali ur po izpostavljanju soncu. Ponavadi traja nekaj dni, lahko tudi nekaj tednov in izzveni šele jeseni, ko so počitnice in dopusti že mimo. Mehanizem t. i. polimorfne fotodermatoze še ni povsem pojasnjen. Lahko se pojavi v kateri koli starosti, najpogosteje pa v 20 ali 30 letih in v starosti izzveni. Težave lahko odpravimo ali zmanjšamo z ustrezno fototerapijo, ki se izvaja nekaj tednov zgodaj spomladi, da se koža desenzibilizira, postane manj občutljiva, in z ustreznimi zaščitnimi sredstvi za občutljivo kožo, ki se dobijo v lekarnah. Visoki odmerki vitamina A se niso izkazali za učinkovite. Hudo srbenje lahko olajšajo antihistaminiki, ki se dobijo v lekarnah tudi že brez recepta.

Pojavi se lahko tudi prava alergija na sončne žarke v obliki koprivnice. Tudi tedaj sta najboljši terapiji izogibanje soncu in fototerapija pred poletjem, da dosežemo desenzibilizacijo.

Posebno občutljivi za sončne žarke so otroci in stari ljudje zaradi manjše sposobnosti reparativnih mehanizmov kože. Vsaka opeklina v otroštvu poveča možnost nastanka kožnega raka v starosti. Izpostavljanje soncu lahko kožna obolenja še poslabša.

Ob sončnem vremenu se ob sočasnem stiku s travo in drugimi rastlinami (npr. figami, peteršiljem, limeto) lahko pri občutljivih posameznikih pojavijo mehurjaste, močno srbeče in boleče spremembe na koži; nastanejo t. i. fototoksične oz. fotoalergične reakcije kože.

Podobne spremembe se lahko pojavijo pri uživanju nekaterih zdravil (tetraciklini, analgetiki, derivati vitamin A ....) in sočasnem izpostavljanju soncu. Zato se je pred dopustom treba o tem posvetovati s svojim zdravnikom.
Tudi uporaba parfumov in deodorantov pred izpostavljanjem soncu lahko povzroči spremembe na koži, najpogosteje v obliki hiperpigmentiranih lis.

Fotokancerogeneza

Čezmerno izpostavljanje žarkom UV je poleg dedne nagnjenosti najpomembnejši dejavnik tveganja za nastanek kožnega raka. Za nastanek nemelanomskih oblik kožnega raka je pomembna predvsem skupna količina izpostavljanja tem žarkom v življenju, za nastanek malignega melanoma pa predvsem opekline v otroštvu in mladosti.

Od nemelanomskih oblik kožnega raka je najpogostejši ploščatocelični karcinom kože, ki se kaže največkrat kot vozliček ali trdovratna ranica, ki se nikakor ne zaceli. Lahko se razvije iz aktiničnih keratoz, ki jih pogosto vidimo na izpostavljenih predelih kože, predvsem obrazu, lasišču, uhljih in hrbtiščih rok starejših oseb, kot debele luske na pordeli koži. Aktinične keratoze lahko odstranimo z zamrzovanjem s tekočim dušikom ali imunomodulatornim zdravilom v kremi imikvimodom, ploščatocelični karcinom kože pa s kirurško ekscizijo.

Od nemelanomskih oblik kožnega raka je pogost tudi bazalnocelični karcinom oz. bazaliom, ki se najpogosteje kaže kot sivkast vozliček bisernega sijaja. Prognoza je ob pravočasnem zdravljenju zelo dobra, saj zelo redko zaseva v druge organe.

Maligni melanom

Je zelo maligna in hitro napredujoča oblika kožnega raka, zato dermatologi svetujemo redno samoopazovanje in preventivne preglede pri dermatologu z dermoskopijo. Osebe, ki imajo večje število pigmentnih znamenj oz. nevusov ali imajo v družini sorodnika z diagnosticiranim malignim melanomom, naj bi bile preventivno pregledane pri dermatologu vsaj enkrat na leto.

Dve tretjini malignega melanoma se razvije »de novo« iz normalne kože in le ena tretjina iz že obstoječega pigmentnega znamenja. Zelo redko se razvije pri otrocih, predvsem iz zelo velikih prirojenih pigmentnih znamenj (>20 cm). Najpogosteje se pojavi med 30. in 70. letom starosti.

Dejavniki tveganja za nastanek malignega melanoma so:
– dedna predispozicija, dokazan maligni melanom pri ožjem sorodniku, predvsem v prvem kolenu
– večje število že prisotnih znamenj oz. nevusov (>50)
– svetla polt, še posebno t. i. keltski tip kože z rdečimi lasmi in pegami
– pogoste sončne opekline pred 20. letom starosti
– oslabelost imunskega sistema zaradi druge bolezni ali uživanja imunosupresivnih zdravil
– pogosto obiskovanje solarijev pred 30. letom starosti
– prisotnost velikih prirojenih melanocitnih znamenj (>20 cm)
– oseba je že prebolela maligni melanom v preteklosti
– prisotnost atipičnih, t. i. displastičnih nevusov

Klinične študije niso dokazale, da bi mehanska poškodba, npr. drgnjenje že obstoječega znamenja, povzročila nastanek malignega melanoma.

Pozornost pri samopregledovanju

Benigna pigmentna znamenja oziroma melanocitni nevusi so okrogle ali ovalne oblike in jasnih robov ter dobro omejena od okolišnje kože. Sumljive spremembe so nepravilnih oblik, nejasnih, pogosto policikličnih robov.

Benigna pigmentna znamenja so simetričnih oblik in rastejo počasi, sorazmerno s telesno rastjo. Na maligni melanom moramo pomisliti ob pigmentnih spremembah, ki so nesimetrične barve in oblike in se hitro spreminjajo, če spontano brez poškodbe krvavijo in rosijo, in ob ranici, ki se nikakor ne zaceli. Sumljiv je tudi pojav novega rjavkastega ali črnikastega znamenja, ki hitro raste in se spreminja. Maligni melanom je lahko rjave, črnikaste, rožnate barve ali barve okolišnje kože, t. i. amelanotične oblike malignega melanoma, ki so še posebno nevarne, ker jih pogosto spregledamo. Neredko je maligni melanom večbarven. Srbenje nima prognostičnega pomena.
Ob omenjenih spremembah je potreben takojšen obisk pri zdravniku.

Včasih se okoli benignega pigmentnega znamenja pojavi obroč nepigmentirane, svetle kože, kar je izraz reakcije imunskega sistema. Nastane t. i. halo nevus, ki je najpogosteje nenevarna sprememba. Zelo redko nastane kot znak imunskega odgovora na rastoči maligni melanom, zato svetujemo pregled pri dermatologu z dermoskopijo ob pojavu halo nevusa.

Prognoza ob malignem melanomu je slabša, če je debelejši od milimetra in ulceriran.
Maligni melanom zdravimo s kirurško ekscizijo, v napredovanih primerih z interferonom, citostatiki in biološkimi zdravili. Bolnika nato do konca življenja spremljajo pri dermatologu, prvih pet let dvakrat, potem pa enkrat na leto.

Fotostaranje

Dokazano je tudi pospešeno staranje kože zaradi čezmernega izpostavljanja soncu. Sončni žarki poškodujejo DNK, številne encime in strukture v celici, kar pripomore h kronološkemu staranju. Koža postane manj elastična, stanjšana, suha. Lahko postane rumenkasto obarvana, podobna usnju z zelo globokimi gubami, kar je posledica kopičenja degenerativno zadebeljenih elastičnih vlaken v koži, razvije se elastoza kože, ki je pogostejša pri svetlopoltih. Okoli oči se pojavijo ogrci, ki so posledica elastoze kože z razširjenimi izvodili lojnic. Oseba je videti precej starejša, kot je v resnici.

Zelo odsvetovano je izpostavljanje poletnemu soncu tudi ljudem s krčnimi žilami, saj jim vročina lahko močno poslabša težave. Priporočljivo je nošenje kompresijskih nogavic vsaj zjutraj in zvečer ter udobna obutev. To bo nekoliko zmanjšalo občutek težkih nog in otekanje, pomaga pa tudi prhanje z mrzlo vodo od gležnjev navzgor in uživanje flavonoidov.

Preventiva boljša kakor kurativa

Najbolje se zavarujemo pred prevelikim izpostavljanem žarkom UV tako, da ne načrtujemo dolgotrajnejših aktivnosti na prostem med 11. in 15. uro in smo v senci. Za ustrezno preventivo svetujemo uporabo pokrival in zračnih oblačil (nekateri proizvajalci tkanin navajajo stopnjo UV-zaščite v deklaraciji). O zaščitnih sredstvih je bilo že precej napisanega. Svetujejo se zaščitna sredstva, ki so na voljo v lekarnah. Zaščitne kreme, ki vsebujejo le fizikalne filtre, naj bi po priporočilih pomenile varno zaščito, če mineralni delci niso manjši od 50 mikronov in ne prodrejo s površine kože v globlja tkiva, so pa teže mazljive. Smiselno je uživanje antioksidantov, vitaminov C,A in E, ker ob izpostavljanju žarkom UV nastajajo v koži prosti radikali, ki kvarijo celične strukture. Ker je zdaj na voljo precej svežega sezonskega sadja in zelenjave, ni potrebe po prehranskih dodatkih.