Tveganje narašča

Decembrska podnebna konferenca v Južni Afriki kaže, da bo v kakem desetletju ves svet sistematično zniževal izpuste toplogrednih plinov, podobno kot EU s partnerji že počne. Kljub tej dobri novici je slaba novica to, da se bo v desetletju podnebni položaj neizogibno zelo slabšal. Zaveza, da planetarno segrevanje ozračja naj ne bi preseglo dve stopinji, je ogrožena. Nad to mejo se po znanstvenih ocenah krepi nevarnost strahovitih nepovratnih sprememb globalnega podnebja, torej ne le postopno slabšanje kot zdaj, ampak splošna katastrofa. Naravni sistemi se namreč včasih pod različnimi dejavniki nenadno popolnoma prestrukturirajo. V to bi lahko človeški vplivi prisilili podnebni sistem, ki bi seveda ob tem pometal s človeško infrastrukturo in vsem življenjem na Zemlji, neštetokrat bolj kot že zdaj. Ker se zaradi otoplitve pod »plinsko toplo gredo« talijo ledene površine planeta, bo v ozračju v povprečju več vode in vremenski pojavi bodo vsebovali vse večje nevšečnosti. Ta članek prinaša analizo, kako med drugim lahko to pripelje do več toče in do njenih večjih zrn, o možnih posledicah in primernih zaščitnih ukrepih. Analiza temelji na nekaj avtorjevih (ki je fizik) intervjujih s strokovnjaki meteoroloških in tehničnih, npr. gradbenih strok.

Neurje s točo: kako, kdaj, zakaj, več?

Neurje s točo lahko povzroči neverjetne posledice. Primer iz poletja 2008 je opisal dr. Darko Jazbec: »V ptujski bolnišnici smo takoj imeli 27 primerov šivanja ran zaradi neposrednega učinka 'ledenih krogel'. V prvih dveh dneh je bilo še dobrih 30 sprejemov na kirurški oddelek, ki so bili tako ali drugače povezani z naravno katastrofo. Pojavljale so se poškodbe, ki jih lahko vzročno razdelimo v tri sklope: padci z višine (streha, lestev ...), padec težjih predmetov na osebe (kritina, leseno ostrešje ...) in poškodbe z orodji, saj so bili najprej na delu laiki in niso uporabljali zaščitnih sredstev. Zraven je treba dodati še paniko, neveščost in, ker se je vse dogajalo sredi noči, še utrujenost. Tako so se pojavljale hude telesne poškodbe: zlomi hrbtenice, petnice, zlomi gležnjev in medenice. Te terjajo mnogo terapije in finančnih posledic (cena zdravljenja, osebna zavarovanja za poškodbe, bolniški staleži, invalidnine, saj gre pri zdrobljenih sklepnih zlomih skoraj vedno za vseživljenjske posledice). Še dva tedna po neurju je bil praktično vsak dan kakšen sprejem zaradi dela v smislu sanacije škode po neurju.«

Vpliv podnebnih sprememb

Leta z več toče, ali več suše, ali več poplav, ali več plazov zaradi neurij, povišane vročine ali povečanih hudournikov so pogostejša zaradi podnebnih sprememb in vremenskih nihanj zaradi toplogrednih plinov, katerih koncentracija raste zaradi človeškega onesnaževanja. In ker je to posledica potrošnje, velja ob takšnem začaranem krogu delovati preudarno. Povečana potrošnja (npr. nove kritine, mreže za nasade) povečuje podnebne spremembe, na drugi strani pa nas taka preventiva brani pred škodo. Kako najti pravi odziv, ni lahka naloga –a v panični akciji gotovo ne. Zmanjševati potrošnjo bi bilo dobro, a bolj pri drugih, manj potrebnih in bolj potratnih zadevah. Toče, velike kot jajce, pa tudi mreže ne zadržijo. Da se prepustimo zavarovalnici in ne pazimo na svojo lastnino, spodbuja potrošnjo in s tem omenjeni začarani krog, kar je dolgoročno škodljivo za ves planet. Mreže so primerne bolj za intenzivno sadjarjenje oziroma če so drevesa zelo gosto posajena. Za vrt se mreže le delno izplačajo, za njive pa za zdaj sploh ne! Bolj odporne pridelke je zelo težko najti in bi bili manj užitni.

Mala bolj škodljiva kot velika

Nevihte s točo lahko nastanejo praktično vsakič, ko je pri tleh toplo, v višinah pa hladno. Res močna neurja pa potrebujejo močan pritok vlažnega zraka pri tleh, ponavadi z jugozahodnim vetrom. Možno je, da bo v spreminjajočem podnebju toče več, vendar ne moremo reči, kako se bo to poznalo pri velikosti posameznih zrn. Večjih zrn je veliko manj kakor manjših. A veliko manjših zrn lahko naredi več škode kakor malo velikih zrn. Teoretične ocene pravijo, da v večletnem povprečju nekajkrat na leto nekje v Sloveniji pada toča s premerom 2 cm in vsakih nekaj let s premerom 3 cm. Največja opažena zrna toče so bila velikosti grenivke –v Ameriki, ne v Sloveniji. Nasploh toča z večjim premerom kot 8 cm velja za tako redko, da je skoraj neverjetna. Velikost zrn je odvisna od:

1. hitrosti dviganja toplega in vlažnega zraka, ki zrnom toče preprečuje, da bi padla proti tlom, in zato večkrat zakrožijo gor in dol;

2. količine podhlajenih vodnih kapljic, ki se lepijo na »krožeča« zrna, da rastejo;

3. trajanja nevihtnega procesa, ki omogoča rast zrn.

Vse troje ne more rasti v neskončnost, od okoliščin pa je odvisno, kako skupaj vplivajo na rast toče. Zato nihče ne more zanesljivo napovedovati največjega možnega zrna toče. Skratka, toče bo toliko kot doslej, lahko več (pogosteje in na večjih površinah), a v povprečju naj ne bi bila veliko večja. Ali bi to lahko kaj poslabšale podnebne spremembe, meteorologija še ne ve. Kaže, da ni izključeno, saj bo krožilo v zraku vse več vode zaradi višjih temperatur in stopljenega »večnega« ledu.

Velikost točnih zrn

Pri toči velikosti češnje navadno ni težav.

Pri velikosti oreha poči opečni strešnik.

Pri velikosti jajca poči tudi betonski strešnik.

Poleg velikosti zrn igrajo vlogo tudi gostota padanja zrn, trajanje padanja in stanje strehe ter moč vetra. Pri tem se je izkazala kritina (največ trgovskih in industrijskih objektov) iz polivinilne folije, ki je okrepljena, prepletena z vlakni različnih snovi. Pod njo je izolacija, ki blaži udarce.

Neprebojno zaščito dajeta le dve možnosti: prva je armiranobetonska plošča, navadno na ravnih strehah, kjer je le malo poškodb, pa še te na zaščiti in obrobah. Druga možnost je pločevinasta streha (iz plošč ok. 10 m x 2 m ali zvarjene pločevine), toda pri tej je treba, kot pri avtu, popolnoma obnoviti protikorozijsko zaščito ali jo celo zamenjati, ker počasi zarjavi. Poleg tega lahko takšno streho močan veter potegne s seboj.

Škoda vetra

Stopnje škode vetra so:

–delno ali popolno odkrivanje strehe, kjer lesena konstrukcija še ostane dobra;

–težje je popolno odkritje strehe s poškodovano leseno konstrukcijo;

–najtežje pa je popolno odkritje strehe z izpuljeno leseno konstrukcijo in poškodovanimi zidovi, od razpok do podrtja (lahko tudi dimnika).

Močna nevihta povzroči močnejši veter in več toče, pri čemer je območje toče manjše kakor območje (močnega) vetra. Samo na Ptujskem je bilo leta 2008 vsaj 7000 poškodovanih objektov zaradi vetrovne toče, od tega nekaj sto kritično. Ker je kovinska kritina lahka, jo moramo pritrditi z vijačenjem in ne z zabijanjem. Preveriti velja protikorozijsko zaščito in neprepustnost stikov. Kovinske strešne kritine so bolj odporne proti toči. A če so slabo pritrjene, jih odnese veter. Če so bili kovinski paneli še razmeroma dobro pritrjeni na podložne letve, pa so bile te na podkonstrukcijo navadno le pribite z gladkimi žičniki, kar je v večini primerov povzročilo odtrganje celih streh. Novejša možnost so sekundarne kritine. Torej, na leseno strukturo in lesen opaž je pripeta folija, na to letve in nanje strešniki. Pri premočni toči strešniki sicer popokajo, a zamakanja ni. Objekt ostane suh.