Spletna mesta Dela, d. d., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Main menu

Želodec na pikniku

Želodec na pikniku

Vse te radosti pa lahko mimogrede pokvarijo neprijetnosti zaradi oporečnosti živil ali prebavnih težav. Ja, poletje je čas veselja tudi za mikroorganizme. V toplih in zadosti vlažnih razmerah se bakterije ekspresno razmnožujejo.

Pokvarjen želodec in driska, ki sta posledici njihove prevelike količine ali razrasti kakšne neželene vrste, lahko pokvarite še tako prijetno poletno pustolovščino. Če se ta dogaja v bolj odročnih krajih, kjer je zelo vroče, lahko začnejo takšne težave ogrožati tudi naše življenje.

Napad na želodec

Manjše želodčne težave so pogoste spremljevalke piknikov. Želodec lahko razdraži že hrana, ki je ni navajen. Tudi dobro prepečeni izdelki z žara ali mastni kosi mesa marsikomu obležijo. Močno prepečeni ali celo zažgani deli so tudi sicer izjemno škodljivi za naše zdravje. Pripisujemo jjim karcinogene lastnosti. Ne meso, njegova priprava oziroma obdelava je tisto, kar škodi zdravju. Da bi se nekako vsaj za silo nevtralizirale te zažgane škodljivosti, predlagajo, da z vsakim kosom mesa na žaru zaužijete tudi nekaj zelenjave, ki vsebuje antioksidante. Torej brokoli, paradižnik, špinačo, koristijo tudi oreščki.

Med neprijetnosti za sluznico prebavil in tudi želodčno sluznico spadajo temperaturni ekstremi. Premrzla hrana in pijača na želodec ne vplivata blagodejno. Mrzla hrana, ki jo po možnosti še na hitro pogoltnemo, zoži žile. Želodčna sluznica je tako slabše prekrvljena in njena zaščita začne popuščati. Poleg vsega pa lahko želodec razdraži tudi alkohol.

Ukrepi proti bakterijam

Želodca in prebavil pa na piknikih ne ogrožamo samo z osnovnimi fizikalnimi obremenitvami. V poletni sezoni se poveča tudi obremenitev prebavil z bakterijami. Nekatere so že v njih in se veselo razrastejo ter začno povzročati težave, druge pa vnesemo s hrano.

Pravilo dveh ur

To pravi, da hrane, ki sicer zahteva shranjevanje v hladilniku, nimamo na prostem več kot dve uri. V hudi vročini, ki prebija 32 stopinj celzija, pa čas skrajšamo na eno uro. To velja zlasti za perutnino, drugo meso, jajca, kuhano morsko hrano in tudi hrano, ki jo kupimo v kioskih s hitro prehrano.

Nikoli ne mešajmo vroče in hladne hrane. Vroča naj se servira posebej. Mikroorganizmi, ki so na hladni hrani, komaj čakajo na toplo gojišče. Tudi zato dobro očistimo vso hladno hrano. Umazanija na sadju in zelenjavi je največji vir bakterij. Vroče hrane, ki nam je ostala, ne hladimo predolgo. Varneje je, da jo skoraj še vročo shranite v hladilnik ali zamrzovalnik. Tudi ostankov hrane ne imejmo v hladilniku predolgo. Za večino velja še varnosti rok do 48 ur. Če do takrat ne boste pojedli ostankov, jih raje zavrzite ali pa razveselite domače ali divje živali.

Po splošnih navodilih naj bi bila poletna temperatura v hladilniku pod 4 stopinje celzija in v zamrzovalniku pod -18 stopinj. Seveda pa je dobro poskrbeti tudi za higieno rok in pribora. Priporočil je veliko, a če se boste držali teh glavnih, bo veselje v naravi še večje.

Komentarji