Agassi na newyorškem igrišču prvakov

Igrišče pravkov Odprtega prvenstva ZDA (US Open Court of Champions) je neke vrste panteon ameriškega tenisa. Odprli so ga leta 2003 in vanj vključujejo nekdanje zmagovalec drugega najstarejšega turnirja za veliki slam. Med prvimi, ki jim je pred devetimi leti pripadla ta čast, so bili  Jimmy Connors, Chris Evert, Billie Jean King, Rod Laver, Bill Tilden in Helen Wills.

Seznam je iz leta v leto daljši, letos pa je bil v elitno druščino sprejet Andre Agassi, ki je pred šestindvajsetimi leti (1986) debitiral na newyorškem betonu, na stadionu Arthurja Asheja pa je dve desetletji kasneje (2006) tudi sklenil svojo kariero. Vmes je dvakrat visoko nad glavo dvignil Tiffanyev pokal, ki ga v Velikem jabolku podeljujejo zmagovalcem. Prvič mu je to uspelo leta 1994, ko je postal sploh prvi nepostavljeni igralec US Opena v odprti eri. Drugič je zmagal leta 1999, ko se je začelo njegovo drugo teniško življenje.

Na slovesnosti mu je na stadionu družbo delal njegov naslednik v vlogi zastavonoše ameriškega tenisa in tudi novopečeni upokojenec Andy Roddick. »Zaradi njega je kar nekaj generacij mladih ameriških tenisačev nosilo kratke hlače iz jeansa in pajikice fluorescentno roza barve. Andre je navdušujoča oseba. Užitek ga je gledati, kako vstopi v prostor, kako vsakomur prijazno ponudi roko. Tega med profesionalnimi športniki ne vidiš prav pogosto,« je svojemu predhodniku laskal Roddick.

»Težko bi našel besede, s katerimi bi opisal tisti prijetni hrup, s katerim me je občinstvo spodbujalo v odločilnih trenutkih dvobojev. Spominja me na zvok letalskega motorja, le da je močnejši. Še bolj me spominja na bitje ogromnega srca. Zato pogrešam US Open. Pogrešam vaš hrup, pogrešam vašo tišino in pogrešam, da bi vam še naprej dajal vse, kar imam,« je Agassi razpredal v čustvenem govoru.