Spletna mesta Dela, d. d., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Main menu

Največji med največjimi

Sir Steven RedgraveNadia Comaneci

Kdo vse je še odmevno sproti spreminjal zgodovino olimpijskih iger?

Michael Phelps

S posesivno mamo, ves čas navzočo nekje na tribunah, z mislimi na sedem zlatih kolajn Marka Spitza z olimpijskih iger v Münchnu 1972, pod težo lastnih pričakovanj in šestih zlatih olimpijskih kolajn iz Aten 2004 je Michael Phelps pripotoval na olimpijske igre v Pekingu 2008. Njegov načrt je bil jasen: osvojiti osem zlatih kolajn, preseči Spitza in postati najuspešnejši olimpionik vseh časov po številu osvojenih kolajn na enih igrah.

Phelps in njegov osebni trener Bob Bowman sta pri tem računala na nevsakdanje dolg trup 193 centimetrov visokega plavalca iz Baltimora, na še bolj nevsakdanje dolg razpon rok, ki se ustavi pri 201 centimetru, na stopala, ki so tako gibljiva kot pri najbolj veščih baletkah in zato razmeroma kratkim nogam pomagajo ustvarjati zelo visoko frekvenco. Phelps je bil pri postavljanju rekorda odvisen tudi od dnevne, celo minutne forme kolegov v štafetnih dirkah in tudi od sreče. Od sreče, ki se ji je v Pekingu reklo tehnika, lahko tudi osebno sponzorstvo. Pred finalom na 100 metrov metuljček je namreč srbski plavalec Milorad Čavić ugotavljal, da bi bilo dobro, da bi Phelpsa nekdo ustavil. Da bi bilo najbolje, če bi to bil kar on, Čavić. Čavić se je, to so pozneje priznali tudi merilci olimpijskega sponzorja Omege, ki je tudi osebni sponzor Phelpsa, prvi dotaknil ciljne površine pod vodo, a ne dovolj močno, da bi merilne naprave zaznale njegov rezultat pred Phelpsovim, ki je bil pri tem bolj odločen.

Sumi o čistosti Phelpsovega fantastičnega dosežka so bili ovrženi že v Pekingu; ameriški plavalec je bil med olimpijskimi igrami devetkrat na dopinški kontroli in devetkrat so bili njegovi testi negativni.

Abebe Bikila

Etiopijski maratonec Abebe Bikila se je leta 1960 zadnji vkrcal na letalo, ki je iz bivše italijanske kolonije poletelo proti Rimu, proti prizorišču olimpijskih iger, ki so bile tudi propagandni poligon Združenih držav Amerike in Sovjetske zveze pri kazanju premoči njunih političnih sistemov. Bikila je bil menjava za Wamija Biratuja, ki si je med nogometno tekmo usodno zvil gleženj.

Bikila je imel v Rimu na voljo Adidasove superge, a ker je doma treniral bos, se je tudi v Rimu odločil, da bo tekel bos. Do zadnjega pol kilometra pred ciljem je ob njem tekel Maročan Rhali Ben Abdesselam, Bikila je bos odsprintal do zlate kolajne, prve, ki jo je na olimpijskih igrah osvojil športnik iz podsaharske Afrike.

Wilma Rudolph

Atletski trener Ed Temple je na univerzi Tennessee Agricultural and Industrial State vzgojil elitno skupino temnopoltih sprinterk, ki so dobile ime Tigerbelles. Med njimi je bila tudi Wilma Glodean Rudolph, ki se je rodila dva meseca prezgodaj, pri štirih preživela škrlatinko, dvojno pljučnico, zaradi otroške paralize je na levi nogi nekaj let nosila opornico in bila dve leti pred olimpijskimi igrami v Rimu 1960 tudi najstniška nosečnica.
Toda nič ni ustavilo Rudolphove, ki se je razvila tudi v čudovito žensko, lepotico, v katere družbi je po vrnitvi iz Rima užival tudi ameriški predsednik Jack Kennedy. V Rimu je osvojila zlato na 100 metrov, na 200 metrov in v štafeti štirikrat štiristo metrov. Rudolphova je bila največja zvezdnica iger v Rimu 1960, tudi sovjetski športniki so občudovali njeno pojavo, nehote je bila tudi odlična propaganda za Združene države Amerike, ki so temnopolte še vedno imele za drugorazredne državljane. Toda Američanom je bilo jasno, da brez temnopoltih atletov ne bi imeli možnosti v merjenju moči z atleti iz Sovjetske zveze.

Sir Steven Redgrave

Veslač in najuspešnejši britanski olimpionik Sir Steven Redgrave je zlato olimpijsko kolajno osvojil na petih igrah zapored. Izjemno serijo je začel v Los Angelesu 1984 in jo potem vsaka štiri leta prek Seula 1988, Barcelone 1992 in Atlante 1996 potegnil do Sydneyja 2000, kjer je bil do nekaj metrov pred ciljem britanski četverec videti izgubljen. Britanski pisec Simon Barnes je podvig v Sydneyju opisal »kot nekaj neverjetnega, nekaj namenjenega le največjim vseh časov« in tudi kot »končno izpolnitev olimpijske ambicije največjega britanskega športnika«. S peto olimpijsko zlato kolajno na petih igrah se je Redgrave vključil v ekskluzivno skupino športnikov, ki jim je zlato olimpijsko kolajno uspelo osvojiti na vsaj petih igrah.

Vzhodnonemška kanuistka Brigit Fischer je osvojila osem zlatih olimpijskih kolajn, in to na šestih igrah: začela je v Moskvi 1980, Los Angeles 1984 je morala zaradi bojkota sovjetskega bloka izpustiti, zlata – vsaj po enkrat – je bila nato še v letih 1988, 1992, 1996, 2000 in 2004.

Madžarska veslačica Elisabeta Lipa Oleniuc je bila zlata na igrah leta 1984, 1992, 1996, 2000 in 2004, madžarski sabljač Aladar Gerevich pa na igrah 1932, 1936, 1948, 1952, 1956 in 1960. Zlat je bil torej neverjetnih 28 let, saj je olimpijsko gibanje za 12 let ustavila druga svetovna vojna.

Zahodnonemški jahač Reiner Klimke je bil zlat 24 let, prvo zlato olimpijsko kolajno je osvojil leta 1964, zadnjo leta 1988, vmes je zaradi bojkota Združenih držav Amerike in nekaterih njenih zaveznic izpustil igre v Moskvi. Tudi Pala Kovacsa druga svetovna vojna ni pretirano vrgla iz ritma, prvo zlato kolajno je osvojil leta 1936, peto v Tokiu leta 1960.

Larisa Latinina

Ruska telovadka Larisa Latinina je osvojila devet zlatih olimpijskih kolajn, skupaj osemnajst, več kot kareri koli športnik doslej. Štirinajst olimpijskih kolajn je osvojila v posamičnih disciplinah. Velja za začetnico prevlade telovadk iz Sovjetske zveze na olimpijskih igrah. Bleščečo olimpijsko kariero je začela v Melbournu 1956, ko je bila njena največja tekmica Madžarka Agnes Kelehi. Do danes je ostala edina telovadka, ki je zlato olimpijsko kolajno v mnogoboju osvojila na treh igrah; podoben podvig ji je uspel na parterju, saj je bila zlata na treh zaporednih igrah.

Paavo Nurmi

Najboljši iz skupine »letečih Fincev« Paavo Nurmi je v dvajsetih letih dvajsetega stoletja svetovne rekorde postavljal na razdaljah med 1500 in 20.000 metrov. Na olimpijskih igrah 1920, 1924 in 1928 je osvojil dvanajst kolajn, od tega devet zlatih. Nurmi je še posebno blestel na igrah v Parizu 1924, ko je osvojil pet atletskih zlatih kolajn in postavil mejnik, ki na atletskih olimpijskih tekmovanjih še ni presežen.
Na olimpijskih igrah 1932 ni smel nastopiti, saj je takratni predsednik Mednarodne atletske federacije (IAAF) in podpredsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja, Šved Sigfrid Edström, trdil, da je Nurmi od organizatorjev nekega mitinga v Nemčiji dobil previsoko odmerjeno povračilo potnih stroškov in je torej prostovoljno prestopil med profesionalce. Nurmi je od absurdne odločitve bojkotiral letna atletska srečanja Finske in Švedske.

Carl Lewis

Carl Lewis je v karieri osvojil deset olimpijskih kolajn, od tega devet zlatih. Osrednji dogodek njegove kariere so bile igre v Los Angelesu 1984, ko je osvojil zlato na 100 metrov, 200 metrov, v štafeti štirikrat 100 metrov in v skoku v daljavo ter postal uradni naslednik Jesseja Owensa.

Ameriški tednik Sports Illustrated ga je izbral za ameriškega olimpionika 20. stoletja. Lewis je zlato kolajno v skoku v daljavo osvojil na igrah 1984, 1988, 1992 in 1996, a na njegovo kariero je padla senca dvoma, ko je leta 2003 predsednik dopinške komisije pri Olimpijskem komiteju Združenih držav Amerike, dr. Wade Exum, novinarjem tednika Sports Illustrated predal seznam 100 atletov, ki so bili na internih dopingih pozitivni, a so jim ameriški športni uradniki vseeno dovolili nastopiti na igrah. Med njimi je bil tudi Lewis, ki je bojda bil pozitiven na ameriških kvalifikacijah za igre v Seulu 1988. Lewis se je branil, da je zaužite substance kupil v lekarni. Vemo, v Seulu je na kontroli dramatično padel Ben Johnson, ki je prej v finalu teka na 100 metrov s svetovnim rekordom premagal Lewisa.

Nadia Comaneci

Romunska telovadka Nadia Comaneci je na igrah v Montrealu 1976 osvojila tri zlate kolajne in prva v zgodovini tako navdušila sodnike, da so ji prisodili čisto desetko. Comanecijeva je dve zlati kolajni osvojila tudi na igrah v Moskvi 1980. Na romunskem prvenstvu je prvič nastopila pri osmih letih in bila pri devetih že prvič tudi romunska prvakinja. Odkril jo je znameniti telovadec Bela Karoli. Novembra 1989 je emigrirala v Združene države Amerike in leta 2001 tudi postala ameriška državljanka.

Komentarji

ivan čuk

Zdravo,

Nadia Comaneci ni bila prva z najvišjo oceno na OI. Vir: Čuk, Fink, Leskošek, Science of Gymnastics Journal (www.scienceofgymnastics.com) članek Modeling the final score ...

LP, Ivan Čuk