Po strminah trezno in z ročno zavoro
- 20.02.2012
Nizkih temperatur in prvih resnejših snežnih padavin v letošnji smučarski sezoni so se v smučarskih središčih zagotovo razveselili. S tem so tudi ljubitelji belih strmin prišli na svoj račun, čeprav bi si večina verjetno bolj želela s soncem obsijane dni in kakšno stopinjo več.
Ko je večina smučišč vendarle lahko zagnala žičniške naprave, se za smučarje ni začelo le obdobje užitka, saj je to s seboj prineslo tudi temnejšo plat – smučarske poškodbe. Na kliničnem oddelku za travmatologijo ljubljanskega kliničnega centra zadnje čase namreč opažajo porast poškodb smučarjev in deskarjev na snegu.
V slovenskem športu številka ena nekaj deset smučarjev vsako leto konča z mavčno oblogo ali drugimi resnimi poškodbami. Precej je takšnih, ki jih poškodba le za krajši čas prikrajša za razne aktivnosti, in k sreči malo tistih, pri katerih se snežne vragolije končajo tragično.
Po podatkih policije so skupaj z nadzorniki v lanski sezoni obravnavali 1247 nesreč, od tega se jih je 1176 lažje poškodovalo, 69 hudo, dva nesrečnika pa sta umrla. V primerjavi s sezono prej so obravnavali skupaj 26 nesreč manj in kar 59 manj takšnih, ki so se končale s hudo poškodbo. A kljub spodbudni statistiki še ni pravega razloga za veselje, saj so po izkušnjah strokovnjakov poškodbe smučarjev in deskarjev večkrat zelo resne.
Poškodbe podobne tistim v prometu
Dr. Anže Kristan, vodja urgentne travmatološke ambulante UKC, vse smučarje opozarja, da se je treba pred smuko dobro ogreti, smučati po svojih sposobnostih in skladno z znanjem, končati pa takrat, ko nastopi utrujenost. »Upoštevati je treba, da so na smučišču tudi slabši smučarji in otroci. Smučarji in deskarji naj se držijo urejenih prog, izogibajo naj se pitju alkohola.«
Najpogostejše poškodbe smučarjev so pri spodnjih okončinah (zlomi goleni in poškodbe kolenskih vezi), pri deskarjih pa v predelu zapestij in komolcev. A najhujše so tiste, ki nastanejo ob večjih hitrostih. Te se po mnenju strokovnjakov lahko primerjajo s tistimi v cestnem prometu. Zdravniki se spopadajo s hudimi poškodbami notranjih organov ter glave in hrbtenice, ki lahko pusti stalno okvarjenost ali invalidnost. Prav zato strokovnjaki poleg dobršne mere previdnosti priporočajo še uporabo ustrezne zaščitne opreme.
Vzroki nesreč so različni: čedalje večja hitrost, slaba telesna pripravljenost, precenjevanje lastnih sposobnosti, brezglavo uživanje do nepremišljenosti in seveda tudi neprevidnost. Včasih pa imajo smučarji pač smolo. Predvsem pri hudih poškodbah je glavni krivec hitrost. Vsak smučar ali deskar ve, da je priporočena, 25 kilometrov na uro, težko izvedljiva, prav tako za marsikoga smučanje pri tako polžji vožnji sploh ni pravi, adrenalinski užitek. Srednje dober smučar zlahka zdrvi z več kot 60 kilometri na uro.
Komentarji