Predstavitev reprezentanc Eura 2012: Skupina D

Ukrajina

Slovence vežejo čudoviti spomini na Ukrajino, saj so si tam priigrali prvi nastop na velikem tekmovanju. Do udeležbe na SP v Nemčiji, prvem in edinem doslej, je bila Ukrajina večna poraženka. Kar trikrat je izpadla v dodatnih kvalifikacijah: za SP 1998 proti Hrvaški, za EP 2000 proti Sloveniji in za SP 2002 proti Nemčiji.

Ko ji je končno uspel preboj, se je leta 2006 zavihtela kar do četrtfinala. Vzrok za počasen vzpon je, da so se nekateri najboljši ukrajinski nogometaši po osamosvojitvi odločili braniti ruske barve (Kančelskis, Onopko, Juran, Salenko). Že prej so mnogi Ukrajinci igrali za sovjetsko reprezentanco, med drugim tudi selektor Oleg Blohin. Na EP 1988 je bilo denimo v ruski začetni enajsterici kar osem Ukrajincev!

Potem so ogrodje ukrajinske reprezentance sestavljali igralci Dinama iz Kijeva (Ševčenko, Rebrov, Timoščuk, Gusin, Lužni), ki je bil vladar v domači ligi in je redno sodeloval v ligi prvakov. Nato je Dinamo dobil resnega konkurenta v Šahtarju iz Donjecka, ki je začel vlagati velike količine denarja in tako povečal bazo kakovostnih igralcev. Blohina lahko skrbi neizkušenost vratarjev.

Selektor Oleg Blohin

Zvezdnik Andrej Ševčenko

Švedska

Rumeno-modri vikingi so stalnica v evropskem nogometu –nazadnje so manjkali na EP 1996 v Angliji. Vselej so bili trd oreh za favorite, ne glede na »rating «.

Krasita jih bojevitost in taktična disciplina, ob izenačeni kakovosti igralcev pa so vedno imeli kakšnega zvezdnika, ki je izstopal in poskrbel za vzpon na višjo stopničko. Včasih je bil to Tomas Brolin, eden izmed junakov SP 1994 v ZDA, potem dolgo časa legendarni Henrik Larsson. Zdaj ga je nasledil Zlatan Ibrahimović, od katerega bo veliko odvisno tudi na Poljskem in v Ukrajini.

Na EP so se Švedi uvrstili kot najboljša drugouvrščena reprezentanca v kvalifikacijah, ta status pa so si zagotovili z zmago proti mogočni Nizozemski, zato jih ne gre vnaprej odpisati. Na EP je bil doslej njen največji uspeh leta 1992 na prvenstvu, ki ga je gostila. Izpadla je šele v polfinalu proti Nemčiji (2:3). Še korak dlje pa ji je uspel na domačem SP 1958, kjer sta bila v finalu Pele in brazilska druščina pač premočna (2:5).

Morda je prednost Švedov v težki skupini D tudi v tem, da lahko igrajo najbolj sproščeno, saj je domača javnost zelo prizanesljiva.

Selektor Erik Hamren

Zvezdnik Zlatan Ibrahimović

Francija

Francozi so bili največje razočaranje zadnjega SP, na katerega so se uvrstili pravzaprav nezasluženo, po »božji roki št. 2« Thierryja Henryja v kvalifikacijah proti Irski. Pravica se je izkazala v Južni Afriki, kjer so na treh tekmah dosegli en gol in osvojili eno točko.

To je v domovini sprožilo pravi pogrom, saj so trikolori Raymonda Domenecha sodili v ožji krog favoritov, za nameček so bivali v pregrešno dragem hotelu v Cape Townu. Tam pa idile ni bilo. Najbolj je bil na udaru Nicolas Anelka, ki so ga zaradi spora s selektorjem vrgli iz reprezentance, to pa je sprožilo razkol in nogometaši so na zgražanje javnosti bojkotirali treninge. Po koncu SP je posredoval kar predsednik države Nicolas Sarkozy, odstopil je predsednik nogometne zveze Jean-Pierre Escalettes, Domenech je dobil nogo, ki bi jo –resnici na ljubo –moral že prej.

Galski petelini so doživljali precej lepše čase, ki so se začeli v 80. letih. Po 4. mestu na SP v Španiji jih je Michel Platini popeljal do prvega velikega naslova na domačem EP 1984. Še večjo zgodbo je napisal Zinedine Zidane na SP 1998, ko je Francija v finalu zasenčila Brazilijo. Zadnji veliki uspeh je bil leta 2000, ko je gol Davida Trezegueta v podaljšku finala proti Italiji prinesel drugi evropski naslov. Francozi so bili nazadnje v vrhu na SP 2006, kjer so šele po izvajanju enajstmetrovk klonili proti azzurrom.

Selektor Laurent Blanc

Zvezdnik Franck Ribery

Anglija

Anglija še nikoli ni bila tak »avtsajder« na velikem tekmovanju, kot bo na Poljskem in v Ukrajini. Če s »sanjsko« zasedbo z zvezdniki v najboljših letih (Beckham, Owen, Gerrard, J. Cole, G. Neville, Scholes, Terry, Lampard, Ferdinand) v zadnjem desetletju ni zmogla dlje od četrtfinala, bo težko naredila kaj več z reprezentanco, ki je nekakšna čudna mešanica.

Eni igralci so globoko v zatonu karier, drugi se še niso zares izkazali. Tudi žreb jim ni ustrezal, Švedov na pomembni tekmi niso nikoli premagali. Francoze so davnega leta 1982 na SP v Španiji. Še z gostiteljico Ukrajino so nazadnje izgubili.

Rakava rana vseh angleških zasedb vse od slovesa velikega Petra Shiltona so bili vratarji in (posledično) enajstmetrovke. David Seaman, David James, Paul Robinson so se dovolj osramotili. Zdaj je napočil čas za Joeja Harta, da morda vendarle konča zloveščo tradicijo. Pri loteriji z bele točke Angleži res nimajo sreče – tako so izpadli na SP 2006 in EP 2004 (obakrat jih je izločila Portugalska), SP 1998 (Argentina), EP 1996 in SP 1990 (obakrat Nemčija).

Selektor Roy Hodgson

Zvezdnik Steven Gerrard