Zeleni olimpijski krogi

Velika Britanija bo letos v znamenju olimpijskih iger. Med 27. julijem in 12. avgustom bodo v Londonu potekale tridesete olimpijske igre moderne dobe, britanska prestolnica bo postala prva trikratna gostiteljica največjega športnega dogodka na svetu.

Olimpijske igre so vsekakor dogodek, ki presegajo okvire športa in so v zadnjih desetletjih postale vrhunska priložnost za mednarodno promocijo države gostiteljice. Britanci so bili v tem od nekdaj velemojstri in ob vsaki tovrstni prireditvi svetu sporočajo, da so še vedno politična, gospodarska in kulturna velesila, kjer se tradicija prepleta s sodobnostjo.

V sklop promocijskih dejavnosti so seveda zajeti tudi britanski diplomatski predstavniki. V Sloveniji to nalogo opravlja veleposlanik Andrew Page. Gospod sredi štiridesetih let je športnik po duši. Je odličen rekreativni tenisač in golfist, kot navijač pa spremlja večino najbolj priljubljenih športov. Preden je prišel v Slovenijo, je opravljal službo v Franciji, Ukrajini in Rusiji. Obiskovalce v svoji pisarni v stolpnici na Trgu republike sprejme s tradicionalno britansko prijaznostjo, potem pa preseneti z res lepo slovenščino. Pravi, da mu je pri učenju pomagalo znanje ruščine. O londonskih igrah govori s ponosom in spoštovanjem, oči se mu še posebno zasvetijo, ko beseda nanese na Wimbledon.

London je edino mesto na svetu, ki bo že tretjič gostilo poletne olimpijske igre. Gostili ste jih leta 1908, 1948 in 2012. Pravzaprav ste bili izbrani že četrtič, saj bi morali igre gostiti tudi leta 1944, ko so bile zaradi druge svetovne vojne odpovedane. Kakšen je pomen iger za ugled države organizatorice?

Organizacija olimpijskih iger je seveda izjemnega pomena. Ne le za gospodarstvo, ampak tudi za ugled in dediščino dežele. Mislim, da smo bili izbrani predvsem zaradi dolgoročne vizije naše kandidature, katere sestavni del je gotovo tudi trajnostni razvoj –londonske igre bodo namreč najbolj zelene igre doslej.

London bo zaradi iger deležen precejšnje posodobitve in razvoja, številni deli mesta bodo deležni urbane regeneracije, ki bo tamkajšnjemu prebivalstvu omogočala boljše možnosti za bivanje in delo. Območje olimpijskega parka, ki raste na vzhodu mesta, je v zadnjem stoletju največji projekt urbane regeneracije ne le v Britaniji, ampak v Evropi nasploh. V mnogih primerih smo celo presegli pričakovanja. Marsikje so stroški manjši od načrtovanih, dela pa napredujejo hitreje od načrtovanega roka. Poleg tega smo zelo zadovoljni s cilji, povezanimi z ogljičnim odtisom. Med drugim smo znova uporabili kar sedemindevetdeset odstotkov vsega odpadnega materiala. Olimpijskega parka se je že prijel vzdevek nova pljuča Londona, saj je bilo tam posajenih več kot tri tisoč rastlin ..., okoljska komponenta je bila od samega začetka nekakšna rdeča nit organizacije iger.

Precej pozornosti je bilo posvečene tudi gradnji prizorišč. Plavalno središče je med drugim zasnovala slavna arhitektka Zaha Hadid. Predvsem pa so vsi objekti načrtovani tako, da je možno zmanjšati njihovo zmogljivost in jih v prihodnosti uporabiti za druge športne dogodke.

V vašo kandidaturo je bilo vloženih precej naporov in tudi lobiranja. Na izbor, ki je bil julija 2005 v Singapurju, ste pripeljali zelo močno delegacijo s takratnim ministrskim predsednikom Tonyjem Blairom in princem Williamom na čelu. Je bilo to odločilno, da ste premagali Moskvo, New York, Madrid in Pariz?

Dobro se spominjam dne, ko smo dobili organizacijo. Takrat sem služboval v Parizu in francoska prestolnica je bila naša najresnejša tekmica. Glasovanje je bilo izjemno tesno in London je dobil le štiri glasove več kot Pariz. Bil sem seveda zelo zadovoljen, da je bila organizacija iger zaupana Londonu, hkrati pa so se mi Parižani kar nekoliko smilili, saj sem imel priložnost v živo doživeti njihovo razočaranje.

Pravkar sem prebral sedemsto strani dolgo biografijo Tonyja Blaira, v kateri je kandidaturi za londonske olimpijske igre posvetil celo poglavje. Prepričan sem, da je vsakdo pomagal po svojih močeh, in tudi naši konkurenti so v Singapur pripeljali močne adute, ki so člane mednarodnega olimpijskega komiteja poskušali prepričati, da je njihova kandidatura najboljša. Poleg premiera so London v Singapurju zastopali nekateri naši svetovno znani športniki, med njimi sta bila najbolj znana David Beckham in Lord Sebastian Coe, sodeloval je tudi princ William in številni drugi. Izkazalo se je, da so skupaj sestavljali zmagovalno ekipo, kar je bilo še posebno pomembno, saj se je britanski slog precej razlikoval od francoskega. Morda prav zato nismo tako bučno proslavljali, ampak smo se že takrat ukvarjali s tem, kako bomo uresničili res visoko zastavljene ambicije.

Zunanji opazovalec še vedno dobi občutek, da ste Britanci resnični mojstri promocije in da vsako priložnost izrabite za to, da daste svetu vedeti, kako slava britanskega imperija še vedno obstaja. Tako je bilo na primer ob lanski kraljevi poroki princa Williama in Kate Middleton. Olimpijske igre se zdijo nova odlična priložnost ...

S tem se ne bi strinjal, vsaj v tistem delu, ki se nanaša na britanski imperij, gotovo ne. V zvezi z Veliko Britanijo je še vedno povezane precej veličine in slave, ki pa nimata nič skupnega z imperijem. Vsi se realistično zavedamo, da Britanija nima več tiste moči, kot jo je imela v času, ko je bil britanski imperij na vrhuncu. Zelo dobro se tudi zavedamo, da se, kar zadeva globalno moč in vpliv, dogajajo spremembe, ki jih ni mogoče ustaviti, predvsem nekatere azijske države se razvijajo zelo hitro. Zato se seveda vsi oziramo za novimi trgi in priložnostmi.

Res pa je, da ima Velika Britanija še vedno izjemen ugled v svetu. Dokaz je ne nazadnje tudi lanska kraljeva poroka, ki je bila pravi globalni dogodek, ki ga je na vseh koncih sveta spremljalo več kot tri milijarde ljudi. Taki dogodki so še posebno pomembni za države Commonwealtha.

Letošnje poletje bo tudi v Ljubljani zelo britansko obarvano. Organizirali bomo slovesnosti ob šestdesetletnici kraljice Elizabete II. na prestolu, na obisk bo prišel Lord Mayor (župan londonskega Cityja, op. p.), tu so seveda še olimpijske igre.

Organizacija olimpijskih iger je tudi zelo velik posel. Dan po tem, ko je London dobil organizacijo iger 2012, je londonski borzni indeks močno zrasel. Kakšne prihodke pričakujete od iger?

Skupni stroški so bili na začetku ocenjeni na deset milijard funtov (približno 12 milijard evrov). Ob teh stroških, ki se na prvi pogled morda zdijo zelo visoki, je treba upoštevati, koliko novih delovnih mest je bilo omogočenih samo v pripravljalnem obdobju. Seveda smo k sodelovanju povabili tudi številne tuje partnerje. Igre bodo privabile ogromno število obiskovalcev, pričakujemo, da bo letos Britanijo obiskalo dodatnih 320.000 turistov, poleg njih pa še več kot sto državnikov in več tisoč novinarjev. Zelo težko je oceniti prihodke iz tega naslova, a pričakovati je, da bodo večji od stroškov. Pri tem ne gre samo za denar, ki ga bodo ob svojem obisku zapravili v Britaniji, ampak predvsem za njihove vtise in njihov glas, ki ga bodo ponesli po svetu. Po televizijskih ekranih si bo igre ogledalo več kot štiri milijarde ljudi, kar je spet izjemna priložnost za promocijo.

Britanci ste znani tudi po izrazitem občutku za fair play na vseh področjih. Poznan je primer prodaje wimbledonskih vstopnic, ki vsako leto poteka z žrebom. Pri prodaji olimpijskih vstopnic pa je bilo kar nekaj zapletov in očitkov. Nekateri so organizatorjem očitali, da vstopnice niso bile prodajane transparentno, londonskemu županu Borisu Johnsonu so očitali, da si je za svojo distribucijo vzel preveč vstopnic?

To je seveda zelo občutljiva tema. O tem so precej spraševali tudi našega ministra za šport Hugha Robertsona, ko je med lanskim svetovnim prvenstvom na Bledu obiskal Slovenijo. Dejstvo je, da je število vstopnic omejeno in da bi vsi želeli videti najbolj zanimiva tekmovanja in največje športne zvezde. Od začetka je bilo posvečene precej pozornosti, da bi zagotovili čim bolj pošteno in transparentno prodajo in distribucijo vstopnic. Vendar gre res za zelo kompleksen sistem, pri katerem gre seveda lahko tudi kaj narobe.

Precej se je govorilo tudi v zvezi z varnostjo, za katero bodo skrbele okrepljene policijske in vojaške enote. Zavedati pa se je treba, da ima London precej bogato tradicijo pomembnih dogodkov, srečanj in obiskov državnikov, ki jim je bilo treba zagotavljati stoodstotno varnost. Naši organi so res zelo izkušeni.

Tokrat bo precejšnja pozornost namenjena tudi paraolimpijskim igram?

Velika Britanija je imela veliko vlogo pri vzpostavitvi paraolimpijskega gibanja in Stoke Mandeville velja za njegovo zibelko. Ne nazadnje so bile prve paraolimpijske igre organizirane v sklopu londonskih iger 1948. Športniki invalidi so namreč izjemni posamezniki in njihova volja in energija sta enostavno navdihujoči. Pred kratkim sem spoznal vašega športnika Alena Kobilico, ki bo v Londonu nastopil kot plavalec, v Sočiju pa kot smučar. Tudi v Britaniji in drugod po svetu imamo nekaj posameznikov, ki so doživeli in preživeli najhujše preizkušnje ter iz njih prišli zmagovalci, zato so nam vsem lahko za zgled.

Večina prizorišč je novih, tenis pa bo na primer potekal v Wimbledonu, kjer jim igre pomenijo poseben izziv –le mesec po vsakoletnem turnirju za grand slam bo morala biti trava spet pripravljena za olimpijski turnir?

Res je, a odgovorni v All England Lawn Tennis Clubu zagotavljajo, da je mesec dovolj, da bo trava spet sveža in zelena.

Če se ne motim, ste tudi sami povezani s tenisom in Wimbledonom?

Tenis je že od mladosti moj prvi šport. Igram tudi tako imenovani pravi tenis, ki ga gojijo le še v nekaj državah, v Veliki Britaniji, Franciji, Avstraliji, ZDA. To je nekakšna izvorna različica igre, ki jo danes poznamo po vsem svetu. Na Wimbledon me vežejo še posebno lepi spomini. Na žalost tam nikoli nisem igral. A kot študent sem bil po svoje vendarle udeležen pri tem odličnem turnirju. Študenti univerz v Cambridgeu in Oxfordu so namreč tradicionalno zadolženi za upravljanje semaforja, na katerem je prikazan izid. In tako sem bil v letih 1986, ko je slavil Boris Becker, in 1987, ko je zmagal Pat Cash, del te ekipe. Poleg tega se družinsko poznamo s Henmanovimi, in to še iz časov, preden je njihov sin Tim postal eden najboljših teniških igralcev sveta.

Si boste igre tudi sami ogledali?

Ne vem še. Bi si pa seveda želel. Morda bom spremljal slovensko delegacijo. Vsi vodje držav so seveda vabljeni na igre, ne le na otvoritveno slovesnost, ampak tudi na sama športna prizorišča. V sklopu veleposlaništva bomo organizirali tudi številne olimpijske aktivnosti.