Ekipa Poleta in Kluba Polet osvojila igranje ameriškega nogometa

Na poziv ekipe ameriškega nogometa, Ljubljana Silverhawks, smo se pretekli vikend pomerili v brez kontaktni različici tega športa. V ekipi nas je bilo šest, dva člana uredništva priloge Polet in štirje člani Kluba Polet. Kljub dobri fizični pripravljenosti celotne ekipe, smo dan po rekreativnem turnirju družno ugotovili, da ne moremo stati na dveh nogah; ni kaj, ameriški nogomet pač ni šport za mevže. Poleg našega turnirja, kjer smo odigrali tri tekme, se je v športnem parku Radomlje sočasno odvijala še avdicija za nove člane ekipe Ljubljana Silverhawks. Nogometa na malo drugačen način željni, so prišli preizkusiti svoje telesne sposobnosti, pogled skozi čelado je navdušil mnoge mlade oboževalce ameriškega športa. 

No, vrnimo se h korajžni Poletovi ekipi, ki so ji nasproti stale ekipe podjetja Biring, ekipa Pop tv, študentskega kluba Domžale  in kolektiva Športnega parka Radomlje. Po uvodnem spoznavanju s pravili tega športa, smo se sveži spopadli z domžalskimi študenti, in jih z lahkoto premagali z 18:6. Pa še tisto šestico je zakrivila članica ekipe Poleta, ki se nikoli ni naučila ujeti žoge, in prav ta zgubljena žoga je Poletovce stala čiste zmage.

Veliko trši oreh nam je pripravila kolektiva Športnega parka Radomlje, nogometaši, ki so z uigranostjo in veliko tekmovalnostjo že v prvem polčasu pokazali, da z njimi ni šale. V kolektivi je bilo nekaj članov (vsaj) enkrat starejših od povprečnega člana ekipe Polet. Vseeno smo proti njim zgubili. Prve poškodbe in utrujenost zaradi nenehnih šprintov so začeli zajedati našo mlado ekipo. 

Zadnji so nas pričakali Pop tv-jevci, ki so doslej grdo izgubili dve tekmi. "Pa jih imamo," smo si predstavljali. No, televizijci so nam pokazali zobe in nam z uigranimi akcijami dokazali, da niso od muh, in da se podcenjevanje drago plača. Tudi oni so prejeli naslov zmagovalcev. Zadnja tekma nam je prinesla tudi poškodbe; natrgano kolensko vez, zvit gleženj, nategnjene mišice premikalke, udarec v pleksus... Ne ta šport ni za reve. Je pa zelo zabaven, in kljub temu, da smo se regenerirali nekaj dni več kot po Ljubljanskem maratonu ali po Franji, je ena stvar jasna; naslednje leto spet pridemo, tokrat na zmago.

Pa še za tiste, ki mislite, da smo bili zadnji; motite se. Bili smo predzadnji!