Psihopatki

Končno! Prišel je! Hvala bogu in aleluja! Da nam kakor stezosledec pokaže pravo in čim bolj učinkovito pot do plena novodobnega lovca, lovca na kapital! Mesijo novih časov, guruja kariernega povzpetništva, renesančnega človeka 21. stoletja, vrača korporativne kulture, padarja finančnega kapitalizma, pravega (homo) sapiensa, osebo, ki, kar zadeva karierni in tudi življenjski »selfhelp«, ni samo krasnoslovec, ampak ima zveličane izkušnje iz prve roke, s terena.

Pozna namreč odgovor na tisto, kar je v času kolonizacije pomenilo zlato in kar je še pred nedavnim, pred pojavom informacijske dobe, pomenila nafta. Ve, kako se povzpeti po družbeni lestvici in ponotranjiti top vrednote vsakega pravega sopotnika krasnega novega sveta finančnega kapitalizma, s katerimi vse bolj torpediramo varnost in obetavnost naše prihodnosti. To so moč, prestiž in seveda nesluteno bogastvo.

Drage bralke in bralci, naj vam predstavim svojega dobrega znanca, ob spremljanju finančne kalvarije razvitega sveta pa pravzaprav strokovnega kolega –korporativnega psihopata!

Glede na to, da si ti prizadevajo za pridobivanje osebnega družbenega ugleda, čim višjega socialnega položaja in bogastva, ki hkrati zagotavlja in varuje prva dva, je pravzaprav nekako logično, da so si izbrali v tem pogledu najbolj obetaven finančni sektor. O razlogih za destruktivno in pravno oporečno naravo finančne industrije razlaga profesor marketinga na britanski univerzi Nottingham Trent Clive Boddy.

»Smo zgolj bankirji, ki opravljamo božje delo.« Seveda, gospod Lloyd Blankfein, izvršni direktor investicijskega velikana Goldman Sachs, saj glede na to, da ste pripadnik izbranega ljudstva in potomec Judov Aškenazi, ki naj bi bili za 15 do 20 odstotkov inteligentnejši od svetovnega populacijskega povprečja, bi od vas pričakovali najmanj domišljavost. »Drugače sem prav prijazen možakar, toda še malo in bom špekulantom položil roko na prsi, jim iztrgal srce in ga pred njihovimi umirajočimi očmi tudi pojedel.« Seveda, gospod Richard Fuld Jr., nekdanji izvršni direktor in predsednik investicijske banke Lehman Brothers, saj glede na to, da je vaš vzdevek gorila, in to gotovo ne zaradi ogroženosti te živalske vrste, ampak prej nepopisne arogance in agresije človeških psihopatov, ne bi pričakovali nič manj.

Boddy je tako po petih letih analize izdal študijo z naslovom Corporate Psyhopats: Organizational Destroyers, v kateri med drugim ugotavlja, da so se omenjeni osebki v zgornja nadstropja podjetij povzpeli zaradi sprememb v vrednostni tipologiji korporativne kulture, ki je DNK vsakega podjetja. In si tam s hladnokrvnim kalkuliranjem, prilizovanjem, prevarami, goljufijo, izkoriščanjem, širjenjem govoric in dezinformacij, dvoličnostjo, socialno mimikrijo, torej, ustvarili nepredstavljivo obsežna osebna kraljestva ter se obdali s sebi enakimi, ki za ogrožanje njihovega vrhovnega položaja niso imeli interesa ali pa jih niso bili sposobni ogroziti.

»To so ljudje, ki so neposredno odgovorni za krizo,« sume večine v svojem delu potrjuje Boddy, »saj je njihovo trmasto zasledovanje osebnega bogastva, socialnega prestiža in nečimrnosti povsem izrinilo vsak občutek za enakost in pravičnost ter tako uničilo tradicionalni model korporativne socialne odgovornosti. « Dobrodošli v vek diaboličnega psihopata Gordona Gekka ob spremljavi lahkotno ritmičnega, a s srhljivim sporočilom začinjenega hita Tears for Fears Everybody Wants to Rule the World.

V nekih ne tako daljnih časih, z neko ne tako zelo drugačno družbo in družbenim sistemom, z nekimi ne tako drugačnimi podjetji bi patologijo njihove narcisoidnosti sodelavci takoj razkrinkali in se jih znebili kot garjavih psov, še ocenjuje angleški akademik. A v družbenoekonomskem sistemu, ki danes poveličuje včerajšnje anomalije, tisto, skratka, k čemur se psihopat najbolj nagiba in za doseganje nečesa, za kar je izmed vseh psiholoških profilov tudi najbolj primeren, se to ne dogaja. Ker socialni avtizem ni (več) anomalija, ampak norma. Trenutna finančno-gospodarska kriza kaže, da pred njihovo človeško apokalipso ni varen nihče. A stvari kljub kontekstu niso akademske, ampak zelo praktične in univerzalne. Zato še kar brezupne.

Glede na sprevržene preference družbe, ki so preslikane v kulturo organizacij in podjetij, namreč obstaja velika verjetnost, da s psihopatkom ali zanj tudi delate. Če je tako, potem se vam slabo piše, saj je njegova sposobnost pretvarjanja izvrstna. Boddy celo ugotavlja, da se vam bo zaradi neprisiljenega prilizovanja na začetku zdelo, da niste srečali nič manj kot sorodno dušo. Potem pa badabum! In vaš najboljši badi se lepega dne čez vaše karierno truplo sprehodi nedolžno in nonšalantno kakor bambi po gozdni jasi.

Veste, kaj je v najvišjem, 53. nadstropju, kjer je prostor za zgolj eno sobo, frankfurtskega Commerzbank Towerja? Banke, ki jo je morala Nemčija zaradi špekulacij s toksičnimi produkti lastnega dizajna finančne industrije pred kolapsom rešiti z 20 milijardami evrov? Odgovor ni lahek. Razen če ste seveda psihopat. Potem boste z razlago, da gre za stranišče, ustrelili iz prve. Sekret. Jap, smešno za posrat, samo da ste vi tisti, ki (s)prejema, oddaja pa psihopat, ki v moderni korporaciji vselej sedi nadstropje nad vami. In ima dostop do zasebnega sekretka, kjer nedvoumno da vedeti, kaj si misli o vseh, ki so pod njim.

Seveda pa ti vrhunski žrebci in kobile ne bivajo zgolj v hlevih finančnih korporacij, pri nas jim recimo mnogo bolj diši krma v političnih in tudi gospodarskih hlevih.