Spletna mesta Dela, d. d., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Main menu

Katere so supersestavine?

Katere so supersestavine?

Ali se da od supehrane živeti?

Odgovor je preprost: ne! Tako kot vse nadpovprečno super stvari tudi superhrana deluje le, če se držimo zmernosti in jo uporabljamo zgolj kot dodatek tudi sicer zdravemu in uravnoteženemu načinu življenja. Naravna, čim manj procesirana in po možnosti ekološko pridelana hrana, dovolj tekočine, redna telesna aktivnost, dovolj počitka in dobra volja delajo čudeže, superhrana jim lahko pri tem le pomaga.

Supersestavine in učinkovanje superhrane

Ker kemična sestava ni enaka, se različna superhrana med seboj razlikuje tudi po svojem učinkovanju. Nekatera superživila vzbujajo tek, medtem ko nam druga, kot denimo semena chia, dajejo občutek sitosti in pomagajo pri izgubi odvečne teže. Medtem ko nas bo gvarana zbudila, nam bo acai pomagal zaspati. Po nekaterih super živilih, na primer konopljinih semenih, bodo segali športniki, po spirulini tisti, ki bi radi očistili telo, in po kakavovem maslu spet drugi, ki bi radi uživali v božanskih okusih.

Zaradi že omenjenih antioksidantov večina supehrane krepi imunski sistem in varuje pred različnimi obolenji. Vitamini in minerali v njej pripomorejo k zdravju kože, las, nohtov in oči. Najpogostejši vitamini, ki jih najdemo v superhrani, so vitamini skupine B, vitamin C in vitamin E. Prva skupina je nujna za učinkovito izkoriščanje energije iz zaužite hrane, pomembni so tudi za zdravo živčevje, ožilje in funkcionalen hormonski sistem. Vitamin C je dobro znan antioksidant, ki krepi imunski sistem in varuje pred obolenji. Funkcija vitamina E, ki je prav tako antioksidant, pa je predvsem nevtralizacija prostih radikalov in s tem povezana upočasnitev staranja. Od mineralov, ki se pojavljajo v superživilih, so najpogostejši mikroelementi (železo, jod, cink, selen, mangan ...), ki jih telo potrebuje v majhnih količinah, a so za njegovo delovanje ključnega pomena. Prvak po vsebnosti mineralov je himalajska kristalna sol, ki jih vsebuje več kot 84, seveda različnih.

Večina superhrane pomaga tudi pri razstrupljanju. Živimo v okolju, kjer se stresnim dejavnikom in vsakdanjemu vnosu toksinov v telo ne moremo izogniti. Uživanje superhrane je dobrodošel dodatek tudi sicer čim bolj zdravemu in »razstrupljevalnemu« načinu življenja. Še posebno zelena superhrana, ki ji daje barvo nadvse pomembna molekula klorofil, ima zmožnost vezave toksinov in njihovega izločanja iz telesa. Telo z manj toksini pa je bolj zdravo, vitkejše in polno energije.

Mnoge posebne snovi, značilne za različna superživila, lahko omilijo nekatere zdravstvene težave. Tako so znanstvene raziskave že večkrat potrdile njihovo tradicionalno uporabo: marelična jedrca naj bi bila odlična preventiva proti rakavim obolenjem, goba reishi dokazano blaži dihalne težave, kokosovo olje pa pomaga pri odpravljanju težav, povezanih z razrastom glivic (npr. kandide).

Kje najdemo superhrano?

Večina superhrane je eksotične in raste v najrazličnejših oddaljenih delih našega planeta, še posebno je z njo bogat tropski deževni gozd Južne Amerike (kar je, glede na njegovo bogato biodiverziteto, pričakovano). Vendar poznamo superhrano tudi pri nas. Ječmenova in pšenična trava in različni izdelki iz jedilne konoplje (oluščena semena, olje, proteinski prah) odlično uspevajo tudi v zmernem podnebju, prvi dve lahko gojimo celo na okenski polici. Ne pozabimo na divjo superhrano, od katere nas loči le prijeten sprehod v naravi: borovnice, koprive, regrat - tudi te so skoncentriran vir pomembnih hranil, tudi to je superhrana!

Super za planet!

Vse učinkovine in z njimi koristno učinkovanje pa se popolnoma ohranijo le v (super)hrani, ki je bila pridelana ekološko in pozneje čim manj predelana. Tako večina izdelkov v procesu predelave ni bila segrevana na visoke temperature, s čimer se prihranijio opazne količine energije. Veliko superhrane je nabrane v divjini (ta ne more pridobiti ekocertifikata), gojena pa ustreza standardom ekološke pridelave, torej se prideluje brez uporabe pesticidov, gnojil in genskega inženiringa. Njena pridelava večkrat ustreza tudi certifikatu fair-trade. Ta spodbuja trajnostni razvoj ter zagotavlja boljše delovne razmere in pošteno plačilo delavcem, ki rastlino pridelujejo. Ekološka neoporečnost superhrane je tako koristna za planet, dodaten bonus pa je pomoč domorodcem, ki lahko na ta načinako ohranjajo svojo kulturo in živijo od nečesa, kar počnejo že stoletja.

 

Komentarji