Ni vsak plevel le plevel

Naš vodnik pri spoznavanju z njimi Dario Cortese je pravi poznavalec in človek, ki mu lahko zaupaš pri takšni obliki nabiralništva. Je avtor številnih knjig (njegova zadnja je Nekaj divjega), člankov, predavatelj, vodja delavnic in preprosto ljubitelj narave. Sončna in topla spomladanska nedelja je bila kot naročena za potep po gozdu, nabiranje divjih rastlin in, seveda, pravo gozdno zakusko. Takšno, ki je mogoča le v teh dneh.

Po zboru na ekološki kmetiji Pri Šuštarju v Hotemažah pri Preddvoru smo prijeli vsak za svojo košarico in odšli. Dario Cortese govori hitro, a razločno, kot da ne bi želel izpustiti nobene rož'ce. Po nekaj korakih že opazimo prve rastline in poskusimo – enoletno suholetnico, rman, trpotec in marjetice. Ja, tudi marjetice so zelo užitne. Uporabimo lahko cvetove kot na primer dodatek solatam ali mlade liste. Si že predstavljate zeleno solato s cvetovi marjetic? Poskusite! Rman je prav tako odličen dodatek solatam, saj ugodno vpliva na prebavila, je pa močno aromatičen. Sicer pa pri nas raste okoli 1500 užitnih vrst, in kot pravi Dario Cortese, jih je okoli 100 odlično uporabnih. »Vse, kar se nabira za zajce, prašiče in druge domače živali, je dobro za nas. Različni pleveli prekašajo marsikatero zelenjavo z vrta. Veliko rastlin, ki jih imamo za plevel, nam pomaga spremeniti pogled na prehrano.«

Razkošje na kompostniku

Naslednji postanek je kup komposta kmetije Pri Šuštarju. Takšni kupi so imeniten učni kup, razlaga Cortese in nam že kaže različen plevel, ki raste na njem. Na primer bela metlika, pogost njivski plevel, ki je lahko odlična osnova za solato. In res je odlična, preizkušeno. Tudi sicer je večina plevela na vrtovih in njivah povsem primerna za uživanje, no, ne pa tudi čisto ves. A do resnejših težav ne more priti, razen če bi pojedli zlatice – teh pa se res pazite. Sicer pa je tako imenovani plevel kar bogat z rudninskimi snovmi, kopriva je na primer dvakrat bogatejša od špinače (primerljivi sta, ker se uporabljata zelo podobno) in tudi polna kalcija.

Čemaž je zakon

Naša pot se nadaljuje po gozdu, kjer nam pot kmalu prekriža čemaž. »Če vemo, da ga jedo tudi medvedi, potem je jasno, da je čemaž zelo fajn,« pravi Cortese. A hkrati opozarja, da ga lahko tudi zamenjamo s podobnimi šmarnicami ali, kar je še huje in še bolj nevarno, z jesenskim podleskom. Že ena malo močnejša rastlina je lahko usodna za odraslega človeka, saj povzroči večkratno odpoved organov.

Čemaž najlaže prepoznamo po značilnem vonju po česnu, ki se razvije, ko list zmečkamo med prsti. Ima suličast list, ki je vsak na svojem peclju, najraje pa raste v bukovih gozdovih. Čemaževa čebulica je bolj podolgovata od podobnih rastlin, tudi koreninic ima več. Podlesek pa ima izrazito okroglo čebulico, opozarja Dario Cortese. Pri čemažu lahko uporabimo vso rastlino od čebulice do cveta.

Domišljija v solati

V spomladanskem času v gozdovih odganja divji hmelj. Njegovi poganjki so najboljši sveži, pripravimo pa jih tako kot šparglje. Lahko jih pripravite z jajčkom ali pa jih skuhate kot špagete v sopari, priporoča Cortese. Kot osnova solate so odlični mladi lipovi listi, tudi deteljo lahko uporabite v majhnih količinah. Uporabne so tudi vse vrste kopriv, čeprav imajo mrtve koprive malo manj prijeten okus od navadne.

Za solato je imenitna tudi regačica, razširjen plevel, ki ima okus po korenju. Tudi cvetovi brstične konopnice (takšno ime ima, ker njeni listi spominjajo na konopljo) se podajo v solatko. Solati lahko dodate tudi navadno smrdljivko ali cvetove trpežne srebrenke. Ti omamno dišijo in solata, začinjena z njimi, je pravo doživetje.

Japonski dresnik – mala mal'ca

In že je čas za prvo malico. Presenetljivo, ustavimo se pri japonskem dresniku. Invazivni rastlini, ki sicer ni doma v naših krajih, ampak je k nam prišla iz vzhodne Azije. Kar koli počnemo, je ne moremo uničiti. A kot pravi Dario Cortese, je precej nerazumljena rastlina, ki je antioksidant, naravni antibiotik in ima tudi sicer veliko zdravilnih učinkov, deluje protibakterijsko in protiglivično. Je invazivna rastlina, ki se razmnožuje nespolno, zato se hitro širi. A vendarle ni tako slaba, kot ljudje morda mislijo. Tudi okusna je še kar. Za malico smo jedli dresnikova stebla, ki smo jih olupili in pomakali v kislo smetano. Odlično in osvežilno! Stebla so malce kiselkasta in zato odlična malica pod vročim spomladanskim soncem.

V gozdu si za malico lahko privoščite marsikaj: tudi smrekovi vršički so v teh dneh zelo okusni. Mi smo jih jedli s sirom feta, čemažem in rženim kruhom. Sicer pa jih lahko dodate v sadne solate, na koncu kuhanja v zelenjavne rižote, mislije, ali jih pojeste s sadjem in zelenjavo ali s skuto.

Okoli njiv, na travnikih in v gozdu je res mogoče nabrati različne divje rastline, ki jih lahko uporabite za solate, prikuhe in tudi za različne pite. Ravno spomladi je narava najbolj radodarna. V pomoč pri spoznavanju s temi rastlinami so vam lahko delavnice ali knjige našega vodnika Daria Corteseja. Vseeno pa previdnost pri nabiranju divjih rastlin ni odveč. Bodite pazljivi in vedno imejte v mislih: ne jejte tistega, česar ne poznate dobro!

Jutri nas ponovno obiščite, saj vam bomo izdali recept za "divje kosilo"!