Prehrana, eden od temeljev zdravja

Zdravje je vrednota, ki je za nas, dokler smo res zdravi, mnogokrat samoumevna. Zdravje si zaželimo ob novem letu, osebnih praznikih, in če dobro pomislimo, večina čestitk vsebuje dve besedi: zdravje in srečo. Vendar marsikdo začne o zdravju razmišljati šele, ko se zdravstvene težave, njegove ali tuje, tiho priplazijo in se začnejo vpletati ter ga ovirati v življenju. Takrat priporočila za zdrav življenjski slog niso več le črka na papirju, razmišljati začnemo, kako bi jih prenesli v svoje vsakdanje življenje. Pri tem zelo redko razmišljamo o sreči, da je zdravstvena težava ali bolezen priložnost, da naredimo nekaj zase in svojo kakovost življenja. Mogoče se te sreče zavemo pozneje … A ko se lotimo reševanja zdravstvenih težav, je nekaj sreče dobrodošle. Še zlasti ko se lotimo prehranskih priporočil, ki naj bi »izboljšala« naše zdravstvene težave ali samo okrepila še dokaj dobro zdravje. Takrat se nam začnejo porajati vprašanja: kakšne nasvete naj uporabim, kam naj se obrnem, da bo korist od prehranskih novosti res boljše zdravje? In sreča.

Vpliv prehrane na zdravje

Pogosto začnemo zdravstvene tegobe reševati pri prehrani. Da je vnos hranil ključen za naše zdravje, govori življenje samo zase. Prej ko se v življenju tega zavemo in v svoj življenjski slog vključimo tudi prehrano, ki podpira zdravje, več možnosti imamo, da se izognemo prehranskim pastem in hkrati omogočimo telesu dobro delovanje v pozno starost. Vendar velja poudariti, da je prehrana samo eden od dejavnikov zdravega življenjskega sloga, enako pomembna dejavnika, na katera lahko vplivamo, sta tudi gibanje in izogibanje škodljivim navadam.

Nemalokrat sta ta dva dejavnika pomembnejša kakor hrana. A to ni vse. V ozadju našega zdravja so tudi dejavniki, na katere imamo za zdaj kot posamezniki zelo malo vpliva: to so onesnaženost okolja in geni. Ko se sprašujemo, kakšno hrano uživa France Cokan, ki je pri 80 letih premagal havajski triatlon Ironman (3,8 km plavanja, 180 km kolesarjenja in maraton) in celo zmagal v svoji kategoriji, se moramo verjetno vprašati, kakšen je bil njegov življenjski slog in kakšna je njegova genska zasnova. Vsekakor je jedel energijsko dovolj bogato hrano, da je preživel vse napore telesne vadbe, številnih triatlonov in drugih športnih preizkušenj. Drugače bi razpadel ali pa bi mu poškodbe onemogočile, da bi se s športom ukvarjal še v tako, za večino nepredstavljivo pozni starosti. In še tako uspešno!

Njegova knjiga, Eno življenje je premalo, je tudi pravi prehranski učbenik. Glede na znanstvena prehranska spoznanja sicer nekoliko svojsko interpretira izbiro svoje prehrane, vendar je dokaj dobro sledil tudi takšni izbiri živil, ki so priskrbela njegovemu telesu vsa potrebna energijska in regeneracijska hranila za njegov aktivni življenjski slog. Hkrati je brez večjih prehranskih posebnosti izključil številne škodljive prehranske dejavnike, kot sta pretirano predelana hrana in vnos nasičenih maščob, ki jih v živila brezbrižno dodajamo z mastnimi načini priprave. Verjetno je, da sta celo ta dva dejavnika, ki osiromašita in dobesedno pokvarita osnovna živila, naredila iz sicer kakovostnih virov hranil (beri živil) škodljive produkte.

Vsi nismo enaki

Zanimivo je, da je prav presnova maščob v starosti odvisna od našega spola. V raziskavah na starostnikih so ugotovili, da je maščobna presnova pri moških drugačna kakor pri ženskah. Molekularne raziskave kažejo, da naj bi starejše ženske maščobe tudi v menopavzi, ko vpliv spolnih hormonov že popusti, pri športni aktivnosti bolje izkoriščale. Možno je torej, da je zato v prehrani ženske, ki bi želela opraviti s havajskim triatlonom v starosti 60 let in več, smiselno vključiti več maščob, kot jih je pojedel France. Ženske morajo prej, že v zgodnjih 20 letih, s telesno aktivnostjo in zadostnim beljakovinskim vnosom skrbeti za svoje mišice. Takrat namreč začnejo postopno izgubljati mišično maso, hitrost izgube je 0,4–0,6 kg na desetletje in se močno pospeši z razvojem menopavze.

Tako naj bi bila pri ženskah v starosti 65–69 let že bolj izražena mišična šibkost kakor v skupini moških v starosti 85–89 let. Najstarejša ženska, ki je končala havajski Ironman leta 2006 in Ironman Kanada leta 2009, je Madonna Buder ali železna nuna, rojena leta 1930. Ta neverjetna ženska nima rada le sladkarij, s svojim življenjskim zgledom je dokazala, da so pozitivna vztrajnost in veselje do življenja ter stvari, ki jih počneš, za aktivni življenjski slog prav tako pomembni kakor moč mišic, s prehrano pa sploh ni treba komplicirati. Sladkarije so lahko dober vir energije za telesno vadbo in vsebujejo velikokrat kar velik delež maščob. Ko spremljamo življenje Madonne Buder, vidimo, da so glavne prehranske zakonitosti odkrili že naši dedki in da je za zdravje in uspešno delo pomemben predvsem star kmečki rek, da prazen žakelj ne stoji pokonci. In seveda zmernost pri prehrani, da lahko delamo. Kar koli. Sekamo drva ali vozimo kolo. Preberite njeno knjigo »The Grace to Race«. Verjetno vam bo ponudila vsaj toliko kot vsak priročnik za zdrav življenjski slog.

Dieta ni enako kot prehrana

Življenjske zgodbe »zunajserijskih« ljudi, ki so kakovost življenja našli v aktivnem življenjskem slogu, so tudi dobri primeri, da je kakovost, ki nam prinaša življenjsko veselje, vedno plod trdega dela in da do takšnega življenja ne moremo priti po bližnjicah. Klasičen primer bližnjic v vsakdanjem življenju so diete. Čeprav je njihova uporaba na prvi pogled tako priročna in se zdi v trenutku navdušenja lahka, so za življenje in zdravje le redko uporabne. Le nekaj je diet, za katere so dokazali pozitiven vpliv na zdravje in jih je mogoče prilagoditi normalnemu življenju.

Težava ponavadi ni v dieti, ki načelno pomeni neki prehranski predpis, ampak v razumevanju pojma dieta. Dieta ni enako kot prehrana. Če pogledamo izvor besede dieta, vidimo, da beseda izvira iz latinščine in grščine ter pomeni »način življenja«. Gre torej za izraz, ki pomeni, da nekaj počnemo z namenom. Če je naš namen, da s prehrano varujemo ali celo rešujemo svoje zdravje, potem nam kratkoročne rešitve z uporabo diet ne bodo pomagale.

Instantne diete lahko škodijo

Da je slog kriznega menedžmenta slab, nas uči tudi vsakdanje življenje v Sloveniji. »Hitre« diete, ki jih uporabljamo predvsem za hujšanje, in zatekanje k čudežnim živilom so fiziološko in medicinsko gledano pravzaprav zloraba prehrane v lastno škodo. Pri takem prehranjevanju namreč uporabljamo instantne recepture, ki s samo prehransko znanostjo nimajo veliko skupnega. Še več, z uporabo diet danes marsikje prikrivamo neznanje o prehrani. Za pravilno prehransko podporo z dolgoročnimi pozitivnimi posledicami je namreč potrebnega veliko znanja. Znanje o prehrani se danes začenja pri spoznanjih na molekularni ravni celic, vse od genov naprej. Prehranska stroka vsebuje integrirana spoznanja o presnovi, biokemiji in fiziologiji ter presnovnih spremembah pri posameznih stresnih in bolezenskih stanjih. Koncept »jej (ali pa ne) in meri svoj učinek z vplivom na telesno težo« ni samo zastarel, je tudi naravnost škodljiv. Rodi tudi takšne neumnosti, da so vsi vitki bolj zdravi ali celo srečni. Ne eno ne drugo ni res. Ob tem pa verjetno bolniku, ki se bojuje z »vitkostjo«, ker ravno zaradi nje ne morejo več učinkovito zdraviti njegove bolezni, postane še bolj slabo!

Novejša prehranska priporočila tako temeljijo na preverjenih spoznanjih o splošnem in posebnem vplivu hranil na človeško telo v zdravju, mirovanju, telesni aktivnosti in bolezenskih stanjih. Zato si s preverjenimi priporočili lahko veliko pomagamo tudi sami. Kadar pa nam zdravje preveč ponagaja in ne zadostujejo več samo splošna prehranska priporočila, poiščimo nasvet, lahko tudi pri zdravniku, kako prilagoditi vnos hranil svojim potrebam. Poiščimo pomoč pri strokovnjakih, ki poznajo vsaj osnovna pravila prehranske obravnave in imajo ustrezno izobrazbo o delovanju človeškega telesa in njegove presnove v zdravju in bolezni ter znajo to dopolniti z znanjem o potrebah po hranilih v različnih stanjih presnove. Ti vam bodo pomagali razumeti vaše prehranske potrebe in tako boste lahko dolgoročno ter svojemu telesu, življenjskemu slogu in zdravju primerno predpisovali način prehranjevanja. Da ena številka ni enaka za vse, kažeta nazorno že zgodbi železnega Franceta in jeklene Madonne.