Vrhunsko kotaljenje
- 29.06.2012

Ponuja možnost vrhunske rekreacije, ki se lahko začne že na pragu vašega doma ter se nadaljuje v urbanem okolju, pot pa nas lahko pelje tudi v naravo, le podlaga mora biti primerna.
Rolanje je vrhunska rekreativna vadba, saj pri izvajanju uporabljamo celo telo. Poraba kalorij je celo večja kot pri teku in pri intenzivnem rolanju znaša približno 800 do 900 kalorij na uro, poleg tega so sklepi veliko manj obremenjeni, saj noge blago polagamo na tla. Najbolj aktivne so nožne in hrbtne mišice, pri močnem pospeševanju tudi mišice rok. Z rolanjem boste tako krepili mišice nog, hrbta in zadnjice, kar nam zelo koristi pri vsakdanjih opravilih, izboljšalo se vam bo ravnotežje, medtem ko ženske predstavnice posebej cenijo izoblikovano zadnjico, ki je posledica rolanja.
Čeprav so novejši izum, imajo rolerji za seboj že bogato zgodovino. V zadnjih 20 letih je razvoj in dostopnost tehnologij omogočil specializacijo, zato imamo danes na voljo zelo široko izbiro, ki zadovolji praktično vsakogar. Največja izbira rolerjev je za fitnes rolanje, kar je vidno tudi iz našega testa, manj poznani so rolerji, namenjeni spustu, hitrostnemu rolanju, rolanju po brezpotjih, in rolerji, prilagojeni za izvajanje uličnih trikov in trikov na posebnih objektih.
Pri športnem rolanju je največ dogodkov na področju »agresivnega« in hitrostnega rolanja. Tekmam hitrostnega rolanja v čedalje večjem številu dodajajo tudi kategorijo fitnes, ki je namenjena rekreativcem. Največji dogodek je zdaj berlinski maraton, na katerem je število prijavljenih, podobno kot pri tekaških prireditvah, omejeno na 10.000 udeležencev.
Največji delež prerolanih kilometrov zavzema rolanje za zabavo ali rekreacijo, ki se največkrat izvaja v urbanem okolju.
Da bo rolanje ostalo zabava, je obvezna uporaba zaščitne opreme. Med obvezno zaščitno opremo uvrščamo čelado in ščitnike za zapestje, kolena in komolce, na voljo so tudi hlače z všito zaščito za zadnjico in boke.
Kako pravilno izbrati rolerje
Predstavili bomo glavne usmeritve, na katere moramo biti pozorni pri nakupu rolerjev. Na izbiro najbolj vplivajo naši cilji oziroma želje, ki jih imamo glede rolanja.
Ko govorimo o fitnes rolerjih, moramo najprej predvideti razdalje, ki jih bomo premagovali, na podlagi česar lahko določimo okvirne tehnične zahteve. Glavno pravilo, ki ga upoštevamo, je, da za večje razdalje potrebujemo večja kolesa, za manjše pa manjša. Z rolerji z manjšim kolesi smo bolj okretni ter laže pospešujemo, a težko ohranjamo visoko hitrost. Pri rolerjih z velikimi kolesi je prav obratno: manj smo okretni in slabše pospešujemo, a ko dosežemo neko hitrost, jo laže ohranjamo. Za rolerje z velikimi kolesi (100 ali 110 mm) je potrebna tudi večja moč, zato nekateri rekreativci dosegajo boljše rezultate z uporabo rolerjev z manjšimi kolesi.
Za večino rekreativcev so idealna izbira rolerji s kolesi premera 90 mm, saj omogočajo kompromis med dobro okretnostjo in visoko hitrostjo. Lahko bi rekli, da se počutijo kot doma v mestu, kjer je veliko pospeševanja in zaviranja ter izogibanja različnim oviram (stebrički, prometni znaki, ipd.).
Ko izberemo velikost koles, se lahko osredotočimo na obliko čevlja. Vsak proizvajalec ima malce drugačen čevelj, zato priporočamo, da preizkusite čim več različnih modelov. Posebno pozornost namenite predelu pete. Čevelj mora peto »držati« oziroma »prijeti«, drugače vas bo roler najverjetneje ožulil. Priporočljivo je tudi, da naredite preizkus v poznih popoldanskih urah, saj je noga takrat že malce »otekla«. Tako se boste izognili temu, da bi bil roler, ki bi vam bil v jutranjih urah ravno prav, pozneje premajhen, kar lahko pomeni precej bolečo in neprijetno izkušnjo predvsem na daljših vožnjah. Razen na velikost moramo biti pozorni tudi na zavezovanje, saj vsem ne ustrezajo vse možnosti. Nekateri sistemi omogočajo izredno hitro zavezovanje in odvezovanje, večina pa še vedno prisega na klasične vezalke. Glede na to, da rolamo večinoma poleti, je priporočljivo preveriti tudi zračnost čevlja.
Podvozje in ležaji
Pri priznanih proizvajalcih so že v osnovi dovolj dobri, a so vseeno prilagojeni ceni rolerja. Glede na želje in zahteve jih je mogoče zamenjati in tako dosegati boljše rezultate. Kakovost ležajev določa standard in za njim številčna oznaka (npr. ILQ ali ABEC 1, 3, 5, 7, 9), pri čemer višja številka pomeni večjo kakovost ležaja oziroma ožje tolerance pri izdelavi. Zelo pomemben je tudi proizvajalec ležajev, saj so lahko ležaji vrhunskih lastnosti neznanega proizvajalca slabši kot osnovna izvedba priznanega proizvajalca. Pri nekaterih rolerjih lahko zamenjamo tudi podvozje in tako prilagodimo roler svojim željam.
Pri kolesih, ki so najpomembnejši element rolanja, saj so naš edini stik s podlago, so lahko velike razlike v kakovosti, kar se pozna tudi pri ceni rolerja. Na njih sta navedeni dve vrednosti, npr. 90 mm 83A, prva številka pomeni dimenzijo kolesa, druga pa njegovo trdoto (ta ima merilno lestvico od 0 do 100, in sicer so rolerska kolesa običajno v merilnem območju od 70 do 98).
A –oznaka sporoča, kakšen način merjenja je bil izbran. Trše kot je kolo, manjši ima ugrez na testu. Kolesa so pri aktivnem rolanju potrošni material, strošek zamenjave koles se giblje od okoli 60 do 100 evrov za osem kakovostnih fitnes koles. Predstavili smo glavne informacije o izbiri rolerjev, veliko podatkov lahko najdete tudi na specializiranih spletnih straneh, kot je www.rolanje.eu, kjer lahko na forumu tudi povprašate o različnih stvareh, povezanih z rolanjem.
V ponedeljek si oglejte test rolerjev in izberite svoje za aktvino preživeto poletje!
Komentarji