Zunanji fitnes za starejše

V parku pri Bolnišnici Sežana je že od konca avgusta postavljenih desetih zunanjih naprav za fitnes. Uporabljajo jih starostniki, bolniki iz bolnišnice in drugi občani, ki jih navdihuje rekreacija na prostem. Za postavitev naprav se je zavzelo sežansko društvo upokojencev, ki je naprave dobilo za darilo. Društvo je Občino Sežana prosilo za pomoč pri iskanju primerne lokacije. V sodelovanju z Bolnišnico Sežana so našli najprimernejši kraj – park pri bolnišnici. Direktorica bolnišnice, mag. Silvana Šonc, je potrebam skupnosti in pobudi takoj prisluhnila. Za vzdrževanje naprav skrbi Zavod za šport, turizem in prosti čas Sežana.

V zadnjih letih tudi v Sloveniji vse več javnih površin (parkov, v okolici bolnišnic, domov za starejše ipd.) pridobiva funkcionalnost rekreativno-športne infrastrukture. Direktor podjetja MT Cvek Anton Cvek, ki se ukvarja s prodajo zunanjih fitnes naprav nemškega proizvajalca, posebej prirejenih za starostnike, meni, da uporaba naprav brez strokovnega nadzora ni primerna, saj so marsikatere izmed njih vprašljivega izvora in kakovosti, zato se lahko kdo poškoduje. Podjetje je v slabih dveh letih s fitnes napravami za starejše opremilo Center slepih in slabovidnih v Škofji Loki in Društvo upokojencev Janka Benedika v Radovljici. Kot meni Cvek, je v Sloveniji največ deset tovrstnih parkov.

Dodaja, da morajo biti v kakovostne in varne naprave za starejše vgrajeni varovalni elementi, ki preprečujejo preveliko naprezanje. To je pomembno z vidika uporabnika kot tudi z vidika dobavitelja naprav, saj je drugi ob morebitni poškodbi uporabnika lahko kazensko odgovoren.

83 let in še vedno teče

Helena Žigon se prav zdaj začenja pripravljati na 12. mali kraški maraton, ki bo 25. marca v Sežani. Najstarejša in častna članica Kluba Polet je pred 20 leti prebolela raka. Ko je čakala na operacijo in zrla skozi bolnišnično okno, si je zaželela teka. Obljubila si je, da se bo, če ji bo zdravje to dovoljevalo, začela rekreirati. Počasi in težko je premagovala kilometer za kilometrom, danes pravi, da ji je odločitev za tek spremenila življenje: »Dvomim, da bi bila danes še med živimi, če se ne bi takrat odločila, kot sem se.« Helena živi in se prehranjuje popolnoma normalno, gospodinji, veliko se ukvarja s športom in se druži z ljudmi. Vsak dan preživi vsaj uro v naravi: »Zmešalo bi se mi, če bi dva dni zaporedoma ostala doma.« Starostnikom predlaga, naj ne posedajo pred televizijo: »Živeti moramo z naravo in v naravi, moramo se odpraviti na svež zrak in med ljudi. Ni potrebno, da tečete, vsaj na sprehod se odpravite vsak dan. Če boste doma in sami, boste hitro pozabili nase, in tako pride demenca.«

Čeprav se življenjska doba v razvitem svetu povečuje – strokovnjaki menijo, da so biološke meje človeka pri 120 letih –, ta z vidika problematike splošnega staranja prebivalstva ni najpomembnejša niti ne pretirano opazna. (poudarek op.) Prikaz spremembe gibalne storilnosti glede na starost in razlike med telesno aktivnimi in neaktivnimi osebami. Dolgoletni urednik športne revije Peak Performance 90-letni Silvester Stein še vedno sprintira pri veteranih. Tek je na neki način tudi duhovna disciplina in pritegne veliko razmišljujočih ljudi.