Mož, zasvojen s kolesom
Obstaja več vrst zasvojenosti. V Sloveniji je največ moških zasvojenih s kurbarijo, ki je tudi nacionalni šport številka ena. Hazarderstvo je na drugem mestu, na tretjem alkohol in četrtem trde droge. Vsakih nekaj let si omenjene discipline premešajo razvrstitve, ampak te so vodilne.
-Moj mož se ne kurba, ni kvartopirec in ne mara casinojev, alkohola sploh ne pije. Mi je trdila prijateljica ob kavi. Psihoterapevtski pogled je skušal ujeti nadaljnje besedičenje.
Vnaprej sem vedel, kaj bom poslušal...
Vnaprej...
Zelo znana zgodba. Komaj sem ji ušel v življenju.
-Ravno, ko sem mislila, da se bo najina pot nadaljevala brez extremnih stranpoti si ga ti spoznal s kolesom.
-Phej, sem si rekla, poznam tipa, ne bodo pretiravali. Kot te vidim si ti še vedno zmeren...a pa veš kje je moj mož ta trenutek, ko midva pijeva kafe?
Odkimal sem in s tem gibanjem vratu sem lagal. Dobro sem vedel, da je za celi teden gorenjski zimi pobegnil na Kanarske otoke. Kanarski otoki so oddaljeni štiri ure z letalom z letališča Jožeta Pučnika. Tam je kolesarska klima čez cel koledar...
-Na Tenerife je šel...sam...oziroma z dvema kolesarjema. Odšel je za deset dni. Deset dni dopusta bo porabil za kolesarske priprave. Deset dni dopusta samo za priprave. Čez sezono ga bo skuril še deset in ostane mu jih šest za družino!
Nisem na glas rekel, da ne slišim nič slabega. Hec sem moral potisniti pod klobuk.
Torej še ena, ki je prepričana, da je mož zasvojen s kolesom?
-Da moj mož je definitvno zasvojen s kolesom in kolesarstvom. Je vztrajala prijateljica.
-In to ni čisto nič drugače kot, če bi bil zasvojen z alkoholom, gemblanjem ali drogami. No sej se drogira, samo, da on temu reče športna prehrana jaz pa vem, da ogromno denarja zapravi pri farmacevtih. Ti veš, da moj mož tehta hrano preden jo poje. Da moj mož šteje zaužite in porabljene kalorije. Da je moj mož petnajst kil pod idealno težo za njegovo starost in velikost. Da na leto zapravi vsaj petnajst tisoč evrov za kolesarstvo. Da moj mož ni niti en vikend doma. Torej...
Torej...
Velikokrat sem to poslušal. Zares velikokrat. Ne samo iz njenih ust.
Ampak...še vedno sem na njegovi strani. Pa četudi, ga niti kilometer ne morem držati v zavetrju.
-Prepričaj me, da to ni zasvojenost! Je siknila prijateljica.
Vsekakor je zasvojenost, ampak pozitivna. V tej smeri sem hitel razlagati, a sem se potapljal v brezup z vsakim stavkom bolj.
-Pozitivna zasvojenost? Pripoveduj mi o tem...
Pozitivna bi bila, če bi ga vse to početje spravljalo v dobro voljo. Potem bi to bilo pozitivno. Ampak on ni nikoli dobre volje, kadar gre na kolo ali kadar ga razjaha. Zakaj? Zato, ker je vedno nekdo boljši kot on. Zato, ker včasih zmaga on in je potem zaskrbljen, koliko časa bo zmagoval...in je spet živčen. Skrbi si dela okoli bicikla. Bicikel ni nikoloi dovolj dober niti pravilno nastavljen ali pač ima vedno nekdo točno takega kot si ga želi on. Po treningu je utrujen in žalosten, ker ni mogel trenirati skladno po planu. Pred treningom ga skrbi, če bo zmogel naresti trening po planu...Da ne govorim, kaj se zgodi, če pade, če ga na dirki nekdo zapre in ni osemnajsti temveč dvaindvajseti, če mu poči špica med treningom in miljon takih stvari...
Ramena sem dvignil do ušes. Hotel sem predlagati ločitev, a imam oba enako rad. Desc, ki tako živi ne bi smel biti poročen in imeti otrok oz družine. Tako življenje je za mularijo in samce. Desci ne bi smeli biti taki egoisti in taki maloumneži. Dirkanje je veselje in ne strast. Takoj, ko ti nekaj postane strast si že nenormalen…(nikoli dokončana zgodba)
Foto: Russ Ellis (King)
