Tradicionalna klasična tehnika teka na smučeh
Pred začetkom smučarske sezone je treba preveriti našo smučarskotekaško opremo. Kakšen del standardne opreme bo verjetno treba tudi zamenjati in se podati na smučarski sejem ali športno trgovino. Za lažjo odločitev bomo osvežili osnovne informacije za izbiro ustreznih smuči (tistih za pohodništvo in za tek) in druge opreme.
Za manj zahtevne klasike
Proizvajalci uvrščajo sprehajalne smuči v nižji in s tem cenejši razred smuči (sport, fitness, adventure, back country …). Te smuči nam omogočajo gibanje po urejenih tekaških progah in v ne preglobokem celcu. Hodimo in tudi tečemo lahko izključno v klasični tehniki. Drsalna v tem primeru »odpove«, saj morajo smuči v tej tehniki ves čas drseti, za to pa je treba ves čas zagotavljati določeno hitrost z ustrezno potisno silo. V celcu smo z drsalno tehniko sploh povsem nemočni. Pri dobri stari »klasiki« pač ni tako. Smučka se po vsakem zdrsu za trenutek ustavi, da se del obloge smuči sprime s snegom, kar nam omogoča naslednji odriv. Ustavitev smučke je lahko krajša ali daljša, odvisno od hitrosti teka ali hoje. Pri klasiki se med hojo in tekom, tudi v zahtevne vzpone, lahko razmeroma preprosto ustavimo in nato nadaljujemo gibanje. Prehod v vnovično drsenje v drsalni tehniki, še posebno v vzponu, pa ni tako preprosto.
Sprehajalne smuči so na prvi pogled nekoliko robustnejše v primerjavi s tekmovalnimi. Širina smuči se v srednjem delu, kjer je pritrjena vez, giblje med 44 in 60 mm. Proizvajalci jih izdelujejo v dolžinah do okrog 210 centimetrov, na pet centimetrov natančno. Krivina smuči je izrazitejša, višja v primerjavi s smučmi za drsalno tehniko, tudi zaradi možnosti hoje v celcu. Večina teh smuči ima napis Classic, kar pomeni oznako za klasično tehniko. Smuči, ki se mažejo z oprijemalnimi mažami (voski za oprijem in klistri), so po vsej drsni ploskvi gladke. Za nakup teh smuči se odločajo tisti, ki imajo osnovno znanje o mazanju tekaških smuči za klasično tehniko in hočejo iz smuči tega tipa pri teku »iztisniti nekoliko več«. Te pravilno namazane smuči (za drsenje na sprednjem in zadnjem delu, pa tudi v srednjem delu za oprijem) so v primerjavi s smučmi za nemazanje za oprijem (narebrene in druge vrste smuči) hitrejše in v posameznih vrstah snega omogočajo bolj kakovosten odriv. So torej za nekoliko zahtevnejše tekače in sprehajalce, ki tu in tam v hitrejšem ritmu tudi poudarjeno zadrsijo po sprednji smučki, kar pri smučarskem teku pomeni, da tečejo.
Začetniki in manj zahtevni sprehajalci ter pohodniki pa se predvsem odločajo za t.i. smuči za nemazanje za oprijem, ki so v delu pod stopalom in še nekoliko naprej proti krivini smučke narebrene v obliki ribjih lusk oz. imajo posebno oblogo za oprijem. Proizvajalec Fischer narebrene smuči na primer označuje z oznako Crown.
Na trgu smuči za klasično tehniko so se v zadnjem obdobju uveljavile smuči, izdelane z novejšo nanotehnologijo. Te smuči imajo podoben princip delovanja kakor narebrene smuči, le da narebreni del smučke nadomešča t. i. nanoobloga. Ta del obloge omogoča hitrejše drsenje smuči v primerjavi z narebrenimi, hkrati pa tudi v vseh vrstah snega in temperaturnih razmerah od +10 do –20 stopinj Celzija omogoča zelo dober oprijem. Proizvajalci izdelujejo tudi tip smuči, pri katerih vso smučko od krivin do repov pokriva nanoobloga. Tega tipa smuči tako tudi ni treba mazati z mažami za drsenje, včasih jih je treba le očistiti s posebno čistilno tekočino. Tovrstne smuči naj bi omogočale kakovostno vadbo vse do 2000 pretečenih kilometrov. Te smuči najdemo pod različnimi nazivi (Optigrip oz. Beargrip – proizvajalec Karhu, Nanogrip – proizvajalec Peltonen).
Ker je mazanje smuči z mažami za oprijem še zlasti vprašljivo pri temperaturah okrog nič stopinj Celzija, proizvajalci ponujajo tudi smuči, ki imajo pod vezjo posebno drsno oblogo, ki zelo kakovostno deluje v navedenih razmerah (npr. model Superlight zero, proizvajalec Fischer).
Za temperature okrog 0 stopinj Celzija, pri katerih se tudi izkušeni tekači večkrat zamažejo, si smučko za oprijem lahko pripravimo tudi sami. Smučko za mazanje oprijemalnih maž v srednjem delu pod stopalom in še nekoliko naprej proti krivini preprosto rahlo obrusimo z blažjim brusnim papirjem in si tako zagotovimo oprijem smuči (v preteklosti že poznani t. i. sintron) brez nanosa voskov za oprijem oziroma klistrov.
Vse te vrste smuči so tudi zelo praktične, saj pred posamezno vadbo ne zahtevajo posebne priprave glede na vrsto snega in temperaturo zraka, ampak jih preprosto nataknemo na noge in že uživamo na snegu. Seveda je gibanje lažje, če nam te smuči dobro drsijo po snežni podlagi. Zato jih je treba vsaj pred sezono namazati z mažami za hitrejše drsenje na drsni ploskvi, kjer nimamo t. i. ribjih lusk oziroma posebne oprijemalne obloge. Za to lahko uporabimo tudi maže za alpsko smučanje. Če nimamo za to ustreznih pripomočkov, kot so maže, likalnik in strgalo, je najbolje, da smuči odnesemo v smučarski servis, kjer nam jih bodo kakovostno pripravili na novo sezono.
Nekateri proizvajalci tekaških maž zadnja leta ponujajo t. i. lepljive trakove, ki nadomeščajo mažo za oprijem. Te trakove nalepimo na srednji del smuči (pod vezjo in še nekoliko naprej proti krivini) na smuči za klasično tehniko, ki so po vsej drsni oblogi gladke. Trakovi naj bi delovali v vseh snežnih in temperaturnih razmerah, z njimi pa naj bi pretekli do 200 kilometrov in več.
Nazaj k naravi
Za sprehajanje in doživljanje narave ne potrebujemo urejenih smučarsko tekaških prog. Back country (z geslom nazaj k naravi) je način rekreacije pozimi, ki se hitro širi med ljudi. Tako individualisti kot skupine iščejo svoj mir v neokrnjeni naravi, kar jim omogočajo predvsem ustrezne smuči, ki jih najdemo ponavadi pod oznako skupine Back country. Tudi na zahtevnejših predelih v sredogorju nam omogočajo varnost brez tveganja. Tudi v tej skupini lahko izbiramo med smučmi za mazanje z oprijemalnimi mažami in drugo možnostjo, t. j. »ribjimi luskami«. Nekateri modeli imajo tudi jeklene robnike za optimalno kontrolo v vseh razmerah. Dolžino teh smuči izbiramo po načelu izbora smuči za klasično tehniko, čeprav so med njimi tudi modeli, ki jih priporočajo kot krajše od običajnih klasičnih. Natančnejše informacije so navedene v katalogih proizvajalcev. Na te smuči lahko pritrdimo širše in s tem močnejše tekaško-pohodne vezi, ki zahtevajo tudi robustnejše čevlje. Za zahtevnejše vzpone lahko nanje namestimo tudi tako imenovane pse.
Za zahtevnejše uporabnike
Temelj vseh možnih načinov gibanja na pohodnih in tekaških smučeh je tradicionalna klasična tehnika. Je povsem naraven način gibanja, pri katerem v vzporedni postavitvi smuči poskušamo lahkotno zdrseti po sprednji smučki. Odriv z obema tipoma smuči (smuči s posebno oblogo za oprijem in smuči za mazanje z oprijemalnimi mažami) nam omogoča eleganten prenos teže telesa s smučke na smučko. Pri tem se ploskovni lok smučke izravnava in oprijemalne maže oz. »ribje luske« in druge oprijemalne obloge se sprimejo s snegom, kar nam omogoča odriv. Ni pa vseeno, kakšna je togost ploskovnega loka smuči glede na našo telesno težo. Pri pretogem loku smuči se pojavljajo težave z zdrsavanjem smuči nazaj pri odrivu, če pa so premehke, potem narebreni del oz. maža za oprijem zavirata naše drsenje. Glede togosti loka poskušamo smuči izbrati kar optimalno. Upoštevamo proizvajalčeva navodila, če je na smučeh trdota ploskovnega loka označena. To so predvsem kakovostnejši modeli in so označeni z dvema ali tremi stopnjami (npr. mehke, srednje, trde). Nekateri proizvajalci označujejo smuči s podatki o kilogramih (smuči so namenjene tekaču, ki tehta od x do y kg). Tekmovalci in bolj zahtevni tekači posvečajo še dodatno pozornost ustrezni togosti pri klasični tehniki teka. Nekoliko mehkejše smuči se uporabljajo takrat, ko za oprijemalno mažo izberemo voske za oprijem, nekoliko trše pa pri izboru klistrov. V specializiranih trgovinah s smučarsko tekaško opremo nam s posebnimi merilniki lahko zelo natančno določijo ustrezno togost ploskovnega loka smuči glede na našo telesno težo.
Smuči za drsalno tehniko so krajše v primerjavi s smučmi za klasiko. Imajo manj izrazito krivino in so označene z oznako Skating (drsalna tehnika). Na trgu se pojavljajo tudi tako imenovane kombi smuči, namenjene za obe tehniki in manj zahtevne udeležence.
Ustrezno dolžino tekaških smuči izberemo glede na našo telesno višino, lahko pa tudi glede na telesno težo. Za sprehajanje in klasični način teka uporabljamo smuči, ki so 15 do 20 centimetrov daljše od naše telesne višine, medtem ko za drsalno tehniko uporabljamo smuči, ki so od telesne višine daljše pet do 10 centimetrov. Nekoliko bolj zanesljiv način, predvsem za zahtevnejše tekače, je izbor glede na telesno težo, ki nam hkrati pomaga izbrati tudi primerno togost ploskovnega loka. Če izbiramo smuči glede na telesno višino, lahko uporabimo tudi izračun na podlagi faktorja za klasično in drsalno tehniko.
Za izbor primerne dolžine glede na telesno težo zahtevajte proizvajalčev katalog, v katerem so za vsak razred smuči navedene tabele, iz katerih je mogoče zase natančno izbrati primerno dolžino in togost ploskovnega loka smuči.
