Tekači zmoremo
Ko enkrat stopiš čez prag, je vse vredu in se začne uživaški del, vendar do tega dela nas čaka v glavi veliko preprek. Motivacija za tek je v januarju in februarju še na nizki ravni, razen pri tistih, ki gredo spomladi na kakšen maraton. Pa še takšni mi pravijo, da jim v dežju in megli nič kaj ne ugaja nabirati kilometrov. Kako najti boljšo motivacijo v teh dneh in brez odlašanja skočiti v superge. Jaz mislim, da predvsem s pozitivnimi mislimi in krepitvijo notranje motivacije.
Vsak, ki si zada neki cilj, mora vedeti, da ga na poti do tega čakajo prepreke. Pri tekaških ciljih se te ovire lahko kažejo kot poškodbe ali bolečine, ki nas odvračajo od teka, lahko je to kronično pomanjkanje časa, vendar je tukaj meja med izgovorom in pravo oviro zelo tanka. Kot zadnje in verjetno najvišje ovire pa so v naših glavah. Bolje rečeno, v kakšnem stanju je naša notranja motivacija za dosego cilja. Notranjo »tekaško« motivacijo boste nadgradili tako, da boste uživali v tem, kar počnete, ter da boste pri tem uspešni. Za užitek pri teku je treba storiti malce več. Zadeve se je treba lotiti pravilno in z obsegom, ki nas pušča svobodne. V teku najdemo užitek, ko nas ta sprošča, ko predihamo telo in smo po teku polni nove energije. Uživamo lahko zaradi okolja, v katerem tečemo (tek v naravi je za večino dosti bolj sproščujoč kot tek po stadionu), ali pa to občutimo le zaradi spremembe aktivnosti.
Najlažje napredujemo, če vadimo redno in raznoliko. Večina tekačev, ki so aktivni v organiziranih skupinah, laže napreduje, saj imajo navadno trenerja, ki skrbi za dobro razpoloženje in raznolikost v vadbi, ki je pomembna za napredek. Treba je vedeti, da je v skupini laže teči, laže je pogarati med težkimi trenutki, laže se je odpraviti na trening, saj si pri tem postavljamo manj ovir.
Tekaška skupina je zelo pomemben dejavnik pri tem ponujanju opore in motivacije (zunanje) vadečim. Dejstvo je, da smo ljudje zelo socialna bitja in vse zadeve raje počnemo v skupini kot pa sami. Moralna naloga organizatorja takšnih skupin pa je, da pozna svojo vlogo v tej situaciji, ter da ponuja tako strokovno kot socialno oporo celotni skupini. V tem primeru je zadovoljstvo vzajemno in delovna energija pozitivna. Tako je ta motivacijski krog sklenjen.
Opisano iz vidika stroke – psihologije morda ni povsem v skladu s teorijo. Zapisane misli so rezultat opažanj pri delu s tekači vseh ravni skozi oči trenerja.
Na vadbi mi večkrat tekači priznajo, da si niso mogli predstavljati, da bi oni kdaj tekli po dežju, v snegu, megli ali pa takrat, ko se ti ivje prijema na trepalnice. Vse se da! Ne išče se izgovorov, temveč se na zadevo gleda iz vidika zadovoljstva. Pozitivne misli lahko ustvarjamo in jih krepimo tako, da sami pri sebi vizualiziramo, kako dosežemo postavljen cilj. Nekdo si bo predstavljal, kako preteče čez cilj maratona, nekdo drug si predstavlja, kako teče že 10 minut brez odmora. Za oba je to lahko pomemben mejnik. Kadar nam je težko, si ponovimo besede, da zmoremo, da ne bomo odnehali, in podobno. Tako boste postali nekako neuničljivi.
Za tek v februarju je potrebno veliko motivacije. Dan je kratek, zima je še, na terenu ni mnogo tekačev. Brez odlašanja je treba obleči tekaško opravo ter oddelati svoj načrt. Tako boste en korak bližje cilju. Čez dober mesec se začne tekaška sezona. Primorci s svojimi prireditvami vabijo, naša odgovornost je, da se na te izzive pripravimo. S treningom je treba začeti danes, če niste začeli že »včeraj«. Začetniki pojdite na sprehod, občasni tekači odtecite nekaj kilometrov, maratonci pa najdite valovit naraven teren, na katerem si boste lahko dali duška. :P
