VW tekaška ekipa Polet O2: Intervju z Matjažem Kragljem

Matjaž predstavlja Primorsko regijo v naši ekipi.

Doma je pod Nanosom, kjer vedno piha,  zato ga jaz poznam kot tekača ki je prejšnja leta za triatlone in tekaške prireditve treniral na tekaški stezi. Ravno zato je bil poseben izziv sprejeti Matjaža v ekipo, ker me je zanimalo, kako se bo kombinacija treninga na tekaški stezi in v naravi obnesla. Matjaž je po duši pravi športnik, zato sem vedel da bo treninge opravljal tako kot se bova dogovorila. Preberite kaj o sodelovanju v ekipi, vadbi in njegovih ciljih pravi po nekaj mesecih sodelovanja.

Matjaž, čez zimo si navajen teči večinoma na tekoči preprogi. kako si organiziraš vadbo in zakaj tako?

V času, preden sem se udeleževal tekem, in sem tekel zgolj za rekreacijo v pravem pomenu, sem opravljal zgolj enakomerne teke 8-12 km. Cilj je bil dvig srčnega utripa na cca. 130 udarcev očistiti glavo in prepotiti telo. Takšen tek sem opravljal navadno dvakrat na teden. V trenutku, ko sem se priključil ekipi Trenert (s tem tudi pripravam na prvi triatlon), mi je postalo jasno, da ta način teka, tudi zgolj za rekreativno udejstvovanje na tekaški tekmi ali triatlonu ni dovolj. Poleg enakomernih tekov, ki služijo bolj za porabi kalorij, ki jih zaužijemo čez dan (ali dan poprej), je bilo potrebno vključiti intervalne teke in pospeševanja. To je na tekalni stezi malenkost težje izvesti, a se vseeno da. Zakaj steza? Služba in prevoz mi vzameta precej časa, z družino preživimo večino preostalega časa skupaj. Če vključim še dejstvo, da končujem doktorski študij, je razvidno, da časa nekako ni več na pretek, kot ga je bilo npr. v študentskih letih.. Steza se je izkazala za odlično rešitev, saj lahko tek opravim kadarkoli in v vsakem vremenu. Poleg tega lahko v času teka pogledam kakšno nadaljevanko, ki je sicer ne bi.
Slaba stran steza je občutek, ki ti ga ponuja. Zaradi vedno enakih pogojev (vetra in neravnin ni, podlaga je vedno ista) in dejstva, da se proga odmika in posledično potrebuješ manj odriva, zmoreš teči hitreje. Po nekaj letih občutim še vedno težave pri tekih, ki jih opravimo zunaj - npr. na Golovcu, kjer je teren dinamičen. Skratka, za dvig forme steza ne zadošča. Tak način treninga je potrebno kombinirati s tekom na prostem.

Poleg teka tudi redno plavaš, kako kombiniraš vse treninge?

Ah, plavanje. Prihajam iz mesta, kjer nikoli ni bilo resne možnosti treniranja tega športa. Bazen je več desetletij zaprt in je propadel, od sedanjega župana pričakujemo, da bo zgradil nov objekt in s tem približal po mojem mnenju enega najbolj zdravih športov mladini in otrokom. V plavanje sem zaljubljen, rekreativnega stika s triatlonom sem se lotil v veliki meri zaradi dejstva, da sem z odličnim vodenjem trenerja (Klemen) po vsakem plavalnem treningu že komaj čakal naslednjega. Tako nikoli ni bila težava vstati dvakrat na teden ob pol petih zjutraj, da sem lahko bil ob šestih že prisoten na bazenu. Ker je plavanje šport, ki je pri meni zadnja leta na prvem mestu, se mu morajo ostali športi prilagajati. Tekalna steza in spinner sta mi pri tem v pomoč, saj sta mi na voljo kadarkoli.
Treninge plavanja v obdobju jesen - pomlad opravim tri do štirikrat na teden, večinoma zelo zgodaj, ali pozno zvečer, tekaški treningi so na vrsti pač ko so... Vseeno se redno udeležujem treninga s tekaško skupino enkrat na teden, sedaj, ko se nastop 20. Volkwagen Ljubljanskega maratona bliža, pa povečujem intenzivnost tekov zunaj, bazensko plavanje pa bo do novembra na stranskem tiru - zgolj trening, dva na teden.
Pod črto - v resnici ne gre za veliko ur treninga. Plavanja je med dve in štiri ure in ravno toliko teka. Vsega skupaj v povprečju šest ur na teden. Raje imam krajše, skoncentrirane, naporne, eksplozivne treninge - tako v vodi, kot zunaj, kot pa dolgotrajne - petnajst, dvajset kilometrov in daljše teke.
Še enkrat velja poudariti, da govorimo o strogo rekreativnem pristopu in nivoju. Vse to nima nikakršne povezave z vrhunskim športom ali rezultati. Dasiravno so treningi naporni, so naporni iz vidika nas, rekreativcev, ki se zgolj poskušamo soočati z delčkom intenzivnosti, kot ga opravljajo "ta pravi".

Zdaj ko tečeš po sistematičnem programu, je treninga malce več. Kako ga vključiš v svoj delovni dan, glede na to da imaš službo, družino in pa še voziš se dnevno iz Primorske v Ljubljano?

Kot sem omenil, sem z junijem plavanje postavil v drugi plan in tek v prvi. Trenutno še kombiniram tekaške treninge na način - enkrat individualno po programu, enkrat pred očmi trenerja, od sredine avgusta pa mislim, da bo potrebno intenzivnost povečati na sistem dvakrat doma, dvakrat v skupini.
Kako gre že tisti pregovor - kjer je volja, je tudi pot. S tem, ko imam časa manj, ga bolje izkoristim. Po mojem ugibanju moško populacijo sestavlja kar nekaj nikoli povsem odraslih otrok, ki vedno radi in moramo nekaj ali z nekom tekmovati. Zagotovo spadam v to skupino, nosim velik del otroka v sebi..
Jasno postavljen cilj, tudi če gre zgolj za minuto izboljšati pretekli rezultat, mi predstavlja dovolj visoko motivacijo za delo. Doma še vedno kdaj naletim na komentar ali pripombo v stilu "A ti je tega treba? A ni dovolj zgolj rekreacija?" Seveda ni, oz. to je rekreacija, potiho pripomnem.
Če ne bi imel razumevajoče soproge, ki se tudi ukvarja s tekom, to ne bi bilo mogoče. Soproga - mimogrede manj trenira, vseeno je na tekaških prireditvah redno procentualno gledano višje uvrščena kot jaz..

Kakšni so tvoji skriti in pa realni clji za nastop na 20. Volkswagen Ljubljanskem maratonu?

Predno smo se lotili projekta sem izstrelil, da želim teči pod 42 minutami. Lanski rezultat je bil nekaj čez 44 minut in zdelo se mi je realno, da rezultat popravim za dve minuti. Če bi rad tekel dve minuti in pol hitreje, to pomeni, da moram vsak kilometer odteči petnajst sekund hitreje.
Po nekaj tednih treninga sem si postavil še drugi cilj - osnovnejši, v katerem želim odteči vsaj pod 43 minutami. Zadnji tedni me navdajajo z optimizmom, da bi bilo vseeno moč odteči pod 42 minutami. Na srečo sem vsako leto mlajši, tako da .. korajža velja.

Kako ti odgovarja komunikacija s trenerjem na daljavo?

Za razliko od plavalnih treningov, kjer trener ves čas stoji poleg in nas popravlja, je pri teku vseeno malo lažje. Če bi bilo potrebno štirikrat na teden opravljati treninge v Ljubljani, to ne bi bilo mogoče, pa tudi sicer bi me kdo povprašal po zdravju.
Kombinacija daljših tekov doma in intenzivnejših, bolj dinamičnih tekov "v živo" ponuja, iz mojega stališča - idealno kombinacijo. S trenerjem Klemnom sva poleg treningov v živo, v stiku tudi preko različnih komunikacijskih medijev (telefon, e-pošta, spletni program za vodenje treningov).
V spletnem okolju lahko (in to počneva) piševa treninge in analizirava rezultate le-teh. Tudi na dopustu ni ovir, da ne bi opravil nekaj tekaških treningov, sam trener poskrbi za to, da ne bi ostal nedejaven. Ker moram v plan dela vpisovati tudi proces realizacije treninga in komentarje, je tudi sam na tekočem o tem kaj in koliko počnem. Ni prostora za blef.

Če bi imel na voljo ves čas na svetu, kaj bi bil tvoj naslednji športni izziv?

Ne veselijo in niso mi blizu dolgotrajne preizkušnje. Vse kar za prične z iron, ultra, dvojni iron, itd. To ni zame. Bližje (v teoriji) so mi eksplozivnejši in časovno krajši športi in preizkušnje, ali pa taki, za katere moraš biti malo posebneža.
Npr. tekmovanje v potapljanju na dah. Ah, še vedno plavanje in 50 in 100 prosto.