Na koncu asfalta: kaj pa zdaj zajahati?

Se vam je že zgodilo, da ste se peljali s cestnim dirkalnim kolesom po prekrasni asfaltirani cesti, sredi gozdov, potem pa se je asfalt nenadoma končal, naprej pa bi se bilo treba zapeljati po makadamu? Ponavadi se specialkarji v takih primerih obrnejo, le redki se upajo s tankimi pnevmatikami spopasti s prašno in spolzko podlago, pa čeprav je mogoče tudi s cestnim dirkalnim kolesom prevoziti marsikatero prašno pot; če si modro pazljiv in za silo spreten, seveda.

No, mi pravimo, da je mogoče s prilagojenim cestnim dirkalnim kolesom tudi po makadamu. Zato smo se podali v Kočevski rog na 65-kilometrski preizkus, kjer smo na makadamu sredi gozdov in pragozdov preverili, kaj nam na taki avanturi ponujata ciklokros kolo Ridley X-Night, in Pinarello Mercurio, kolo za makadamkanje (angleško: gravel bike), za vožnjo po prašnih cestah.

Naša tura po Kočevskem je bila sijajna priložnost dobro spoznati, kakšne so odlike kolesa za cikloros in kolesa za makadamkanje.

Begijski poskočnež Ridley X-Night

ni podpisa

Predstavnik ciklokros koles je bil Ridley X-Night. Ridley je begijski izdelovalec koles, ki je tekmovanjem v ciklokrosu dal velik pečat in sijajno zapuščino. V Belgiji, zibelki svetovnega kolesarstva, je ciklokros zelo pomemben in priljubljen, Ridley in ciklokros pa pravzaprav pomenita isto stvar. Model X-Night je eno Ridleyjevih najboljših koles. Testno kolo je imelo Shimanovo opremo Dura ace in Ultegra, hidravlične diskaste zavore in električno krmiljeno prestavljanje.

Kaj iz bogate Ridleyjeve zapuščine v ciklokrosu opazimo, ko priganjamo model X-Night? Predvsem to, da je kolo povsem prirejeno ciklokrosu. Tekmovanja v ciklokrosu potekajo v krogih, dolgih od enega in pol do štiri kilometre, na poti pa je postavljenih veliko ovir in ostrih ovinkov. Dirke so hitre in zelo zanimive. X-Night je v ovinkih in pri pospeševanju odličen. To seveda ni kolo, ki bi bilo narejeno predvsem za dolge in uživaške potepe v naravi, ampak za divjanje po blatu. Na naši poti v Kočevskem rogu smo našli nekaj zelo ozkih odsekov, kjer so bili pred nami blato in luže, to pa je za ciklokros domač teren in tam se je x-night izkazal.

To kolo je nekoliko bolj stabilno kakor navadno cestno dirkalno kolo in precej bolj nervozno kakor povprečno gorsko kolo. Ne pričakujte, da boste samo splezali na tega ridleyja in se z lahkoto prebili čez blato in vodo! Za obvladovanje takega kolesa se je treba naučiti nekaterih spretnosti, kar seveda zahteva nekaj časa, vendar je učenje zelo zabavno. Ko enkrat znaš, je vožnja čisti užitek in zabava.

Električno podprte prestave in hidravične diskaste zavore odlično delujejo. S prstom se le nežno dotakneš prestavne ročice in kolo popolno prestavi. Tudi zavore so podobno impresivne. Že če nalahno stisneš ročici, bodo svoje delo opravile tako, kot si lahko le želiš. Uravnoteženost in učinkovitost zaviranja sta navdušujoči. Boljših zavor, kot so te hidravlične diskate, sploh ni! Zares izjemne so zaradi svoje moči in učinkovitosti, vendar nikoli ne »zaklenejo« kolesa, ne zablokirajo. Tudi med zaviranjem po spolzki podlagi zavore ne zablokirajo obročev in tako se vam kolo ne more izmuzniti izpod zadnjice.

Italijanski multipraktik Pinarello Mercurio

ni podpisa

Pinarello Mercurio je kolo, s katerim lahko počnete vse. Kolo smo preizkusili že februarja in smo bili navdušeni nad njegovo vsestranskostjo. Na asfaltu se obnaša kot pravi dirkalnik, a na to kolo lahko enostavno nadeneš prtljažnik in popotne torbe in se odpelješ na kolesarsko popotovanje. Na Kočevskem se je pokazalo, da je to kolo zelo dobro tudi na prašnih cestah, le močnejše pnevmatike mora imeti obute. Pri Pinarellu so na mercuriju naredili zgolj malenkostne spremembe in je kolo postalo zanesljivo in zelo udobno.

Velika prednost mercuria pred Ridleyjevim modelom je, da je mercurio na asfaltu hitrejši in je laže ohranjati hitrost, kar je delno posledica tega, da je imel ridley x-night prave ciklokros pnevmatike s čepki, pinarello mercurio pa gume z bolj gladkim profilom. Mercurio je manj nervozno kolo, kar pomeni, da je primernejše za dolge vožnje. Prednost pinarella je tudi, da ima dva nosilca za plastenki, pri ridleyju, ki je resno dirkalno ciklkros kolo, pa je nosilec le eden.

Na mercuria lahko nataknete 32 milimetrov široke pnevmatike in s tako debelino se lahko spopadate z najslabšim makadamom. Na ridleyja je mogoče nadeti še širše, 35-milimetrske gume. Bolj ko je teren blaten, strm in pot ozka, več spretnosti je potrebnih, da obvladaš mercuria. Tam, kjer je ridley najboljši in največ pokaže, je pinarello najslabši in pove, da za nekatere podlage pač ni, saj je umirjen džentelmen in ne iskrivi dirkač. No, ker nas nov trend močno zanima, bomo italijansko kolo preganjali še vso zimo, in na pomlad, ko ga bomo vrnili, že znali zapisati odgovor, ali je to kolo, ki nam v življenju kot ljubiteljskemu kolesarju najbolj paše na našo biciklistično kožo.

Katero kolo torej izbrati?

Na katero kolo torej sesti, ko si zaželimo v prvinsko naravo, v divjino, kot je kočevska? Ciklokros kolo je bilo najboljša izbira, saj smo ves čas vozili po makadamu, nekaj pa tudi po zahtevnejših ozkih kolovozih. Širše kros pnevmatike dajejo več opore, še posebno na blatnih delih. Na kolesu bi se po taki podlagi lahko vozil ves dan, brez težav. Toda če se želite voziti po asfaltu in makadamu, tako ko to pišemo na začetku, potem je mercurio boljša izbira. Še posebno če se nameravate spopasti z daljšimi razdaljami, ko prašna podlaga ni prezahtevna, ko se ne dirka – pri čemer mercurio zagotavlja udobnejšo in enostavnejšo vožnjo kakor dirkaško Ridleyjevo ciklokros kolo.

Druge možnosti

Po makadamu se seveda lahko vozite tudi z gorskim ali trekinškim kolesom, toda vožnja s kolesom za ciklokros ali za makadamkanje je hitrejša. Po makadamu se lahko vozite tudi z običajnim cestnim dirkalnim kolesom, le zahtevnejše je. Tanjše kot so pnevmatike, pazljivejši moramo biti, da na makadamu ne pademo. Na takem kolesu je treba imeti vsaj 28 milimetrov široke gume, da je vožnja vsaj približno udobna. Vendar se na večino cestnih dirkalnih koles žal prilegajo le pnevmatike širine 23 ali 25 milimetrov, širše pa ne več.

Na koncu lahko rečemo, da je za vožnjo po makadamu potrebne več spretnosti in več zbranosti, ne glede na to, kakšno kolo zajahamo. Vendar vam taka vožnja vedno ponuja veliko več užitka in zabave kakor katera koli druga na cestnih kolesih.

Kar naj bi bilo pri ljubiteljskem kolesarjenju največ, ni res? Pa globoko v zeleno se lahko zapelješ, po prašnih poteh.