Rekreacijski »Big brother«
Ok, ko sem se kot malo večji mulc, na koncu 4 letnika srednje šole vsak dan iz domačih Brkinov prevažal v 42 kilometrov oddaljeno Sežano, sem milo rečeno, veljal za čudaka. Takrat gibanje v bilo kakšni obliki ni bilo »kul«. Sam tudi vem, in to znajo potrditi tudi moji bistriški prijatelji, sem bil »čudn, ku nejsm šou u soboto zvečjr glumt u Dvorano«. Stavek bodo razumeli samo Koćanci, Bistrčani in tisti »szi Doline ljubavi«. Za ostale pa ostane striček Google in ideja za nedeljski izlet. In tukaj se moja nebuloza na temo rekreacije zaključi. No, take rekreacije, kot smo jo poznali v času, ko je bil še Fredi živ. Tisti, kraljičin Fredi.
Kot vsako jutro sem tudi danes prebral del članka, ki mi ga v vednost vsakodnevno pošilja revija, ki se ukvarja z aktivnim preživljanjem prostega časa. No, ta članek je potrdil moje, ok, ne sume, ampak predvidevanja, da vsa baterijsko gnana oprema le ni samo to, za kar je bila namenjena. Je še marsikaj več. Na žalost uporabnikov.
Mladenič po imenu Wes Judd je pod pokroviteljstvom svojega delodajalca raziskal ozadja uporabe Fitbijev, Polarjev, Garminov in vseh non plus superduper ultra novih fitness gadgetov, ki jih tudi, hočeš nočeš, uporabljamo Kekci in Mojce na sončni strani Alp.
Za nekatere bo to neprijetno presenečenje. Za nekatere moje sosede, ki verjamejo, da je »dark side of the moon« že zdavnaj v kitajskih rokah n da tam kopljejo dragoceno rudo, pa da je zemlja ravna in da je Google Earth fiktivno narejen, pa potrditev (na vsesplošno žalost) teorije zarote.
Nič več ne bom pisal, Jason Bourne je včeraj rekel, da raje ne. Vi si pa oglejte video na pripetem linku.
Ja, še cerkvene gimnazije niso več to, kar so bile….Hvala bogu, na drugi strani Brbotalnika.
Kako velike rekreativne korporacije uporabljajo naše zbrane podatke o gibanju in aktivnostih?
