Poletov recept: Skleda solate
Februarja se moramo že kar dobro pomujati, da si priskrbimo svežo, lokalno pridelano zelenjavo. Kašče se praznijo, uvozni posli cvetijo, njive počivajo prekrite s snegom, mi smo pa lačni in nestrpni.
Pogrešamo tople barve, ki v tem letnem času še toliko bolj žarijo, pogrešamo vitamine in minerale, vsaj telo nam tako sporoča. Zato ne preostane drugega, kot da se odpravimo na teren, če že ne k sosedu kmetu, pa vsaj na zelenjavno tržnico, kjer prodajajo ljudje, ki z razbrazdanimi delovnimi rokami obelujejo zemljo.
Priprava
Kako dolg uvod, da sem prišel do sklede solate. Dobro sem se vrnil iz Kleč, kjer sem od tamkajšnjih kmetovalcev kupil vse tisto, kar je še njihovo in gre tako ali drugače skupaj. Izbral sem siljeni radič, pa motovilec (tržaški solatnik sem imel še v hladilniku od prejšnjega nakupa), glavo zelja, korenček, tako rumen kot oranžen, pa krompir in zeleno za povrhu.
Radič sem dobro spral, ga odcedil in mu dodal drobno naribano zelenjavo, kuhan krompir sem narezan dodal nekoliko kasneje, ko se je ohladil, skupaj s strokom sesekljanega česna, blago sem solil in vse skupaj zabelil z oljčnim oljem. Kisal sem z domačim jabolčnim kisom in povrhu nadrobil kuhana jajčka. Poleg polne sklede solate, ki nas je kot glavna jed nasitila vse tri domače, sem zraven ponudil dva dni nazaj pečen koruzni kruh.
Ob takih momentih se mi zdi, da sem najbolj srečen človek na svetu. Kdaj me prešine ta sveta preproščina, ko se zadovoljim z enostavnimi in dostopnimi užitki. Saj, mogoče pa so že bili vitamini solate na delu in mi skupaj s pestro barvno paleto dvignili raven teh muhastih hormonov sreče.
S polnim želodcem zelenjavne mešanice lahko le rečem – februar je kul mesec, pisana solata pa zakon.
