Mehiški zaliv – cona smrti?

Biologi s floridske univerze so pred nedavnim objavili rezultate raziskave vpliva razlitja nafte po nesreči vrtalne ploščadi Deepwater Horizon na tamkajšnjo populacijo delfinov. Rezultati so zaskrbljujoči, saj naj bi med januarjem in aprilom lani na tem območju poginilo kar 186 delfinov, od tega jih je bila več kot polovica mladičev. Znanstveniki opozarjajo, da je ta številka več kot dvakrat večja od običajne, kar je po njihovem posledica enkratne in nesrečne kombinacije vpliva s strani človeka povzročene ekološke katastrofe ter nekaterih sočasnih naravnih dejavnikov.

Neobičajno mrzla zima leta 2010 in zatorej nižje temperature morja so namreč zdesetkale populacije rib in drugih morskih živali, ki so glavni vir hrane za tamkajšnje populacije delfinov. Po mrzli zimi pa je spomladi po nesrečnih živalih udaril še človek, ki je njihov življenjski habitat zastrupil z velikimi količinami strupene surove nafte in kemikalijami, s katerimi so oblasti poskušale raztopiti orjaške in trdovratne oljne madeže.

Poleg tega so nekako v istem času v Mehiški zaliv z višjih zemljepisnih širin severnoameriškega kontinenta začele pritekati večje količine sladke vode, ki se je tam po s padavinami obilni in mrzli zimi nabrala v obliki snega. Spomladi pa se je ta stopil in iz rek odtekel v morje.
Biologi so s primerjavo med klimatološkimi podatki – zlasti temperaturnimi nihanji – in številom naplavljenih delfinjih trupel ugotovili, da obstaja zaznavna povezava med neobičajnimi podnebnimi spremembami in povečano umrljivostjo teh morskih živali.

Običajno delfini brez večjih težav prenašajo nihanja v temperaturi vode, vendar pa primerljivi podatki tamkajšnje ameriške uprave za oceane in podnebje (NOAA) za populacijo delfinov leta 2011 kažejo, da so bili ti v povprečju podhranjeni in anemični. To je znanstvenike napeljalo na domnevo, da njihovi imunski sistemi niso delovali optimalno, zaradi česar so bile populacije v tistem obdobju ranljivejše.

Kaj pa je botrovalo oslabljenemu imunskemu sistemu delfinov? Biologi tega sicer dokončno ne morejo dokazati, vendar je to po vsej verjetnosti posledica razlitja nafte ob nesreči vrtalne ploščadi v lasti britanskega naftnega koncerna BP. Podatki o količini hrane med paritvenim obdobjem delfinov to domnevo vsekakor potrjujejo, saj je razlitje nafte neposredno in dodatno vplivalo na zmanjšanje količine le-te.

»Po povezovanju posameznih podatkov smo prišli do spoznanja, da je na slabljenje populacije delfinov v zalivu odločilno vplivala kombinacija hladnega vremena in kemičnih strupov, ki je po razlitju nafte povzročila porast kolonij škodljivih bakterij in na drugi strani pa zmanjšanje količine hrane ter povečan spomladanski vdor sladke vode s severa,« je prepletanje negativnih naravnih dejavnikov in ekološke katastrofe razlitja nafte komentirala biologinja in vodja raziskave Ruth Carmichel.