Pokora za rečne galebe

Na katerem koraku družbenega razvoja se je izgubila preprosta logika, ki pravi, da če bi vsaka država skrbela za to, kar ima, ogrožene narave tudi v svetovnem merilu ne bi bilo.

Rečni galeb je pri nas pozimi pogosta vrsta. Decembra in januarja jih na Dravi in ob morju živi nekaj tisoč. To je sicer še vedno manj kot odstotek vse svetovne populacije, pa vendar dovolj, da zmrznjenim zimskim jutrom dajo ščepec živahnosti. Spomladi in poleti, v času gnezdenja, je vrsta neprimerno bolj redka in zato v Sloveniji tudi ogrožena.

Vsako leto na nekaj prostorsko zelo omejenih krajih ob Dravi, predvsem na Ptujskem jezeru, naštejemo kakšnih sto gnezd in to je vse. A ker jih po Evropi, kjer živi okoli polovica svetovne populacije, gnezdi nekaj milijonov, naša butična populacija v širšem prostoru varstveno ni zanimiva. Gnezdeči rečni galebi na Ptujskem jezeru so tako izključno naša nacionalna skrb in odgovornost. Če nam bo spodletelo, bo tudi pokora naložena zgolj na naša pleča. Prostora za izgovarjanje na Evropo in njene mehanizme varovanja narave ni!