Ste ga obiskali? Drugo največje koroško jezero

Milštatsko jezero pri Špitalu je drugo največje med koroškimi jezeri. Dolgo je 11,7 in široko največ poldrug kilometer. Valovi  na nadmorski višini 588 metrov, v globino pa seže do 142 metrov. Njegova površina ,13,3 kvadratnega kilometra,  znese nekako za štiri Bohinjska jezera. Jezero leži v kotlini pod vznožjem Krških Alp, katerih najbližji vrhovi  tu segajo malo čez dva tisoč metrov.

Milštatsko jezero na Koroškem se ob svojem južnem bregu ponuja pohodnikom in kolesarjem z izjemno prijetnima potema (deloma skupaj, deloma ločeno). Značilno za to jezero je omejena poseljenost nabrežij, saj so južnega še pravi čas zaščitili in preprečili bohotno razraščanje hotelov in vil, kar je nepopravljivo pokvarilo in domala razvrednotilo nabrežja zlasti Vrbskega in Osojskega od velikih jezer. Prava izjema sta le Milštatsko in Belo jezero, slednje z domala povsem prostimi nabrežji in strogo ekološko zaščito.

Hoja in plovba

Južni breg Milštatskega jezera je povsem poraščen z gozdom, ki sega do vrhov in slemen dobrih 800 metrov visokih hribov, ki ga ločijo od Dravske doline in tamkajšnjih glavnih prometnic. Ob milštatskem južnem bregu sta le majhna turistična zaselka, povezana samo s skromnimi cestami z dolino Drave, ne pa med seboj. Zlasti prijetna je  je hoja ob jezeru v poletnih mesecih, ko je veliko sence in svežine, pa tudi možnost kopanja se ponuja, čeprav naši kopalci menijo, da je za pravo namakanje Milštatsko jezero premrzlo.

Pohodnikom pridejo prav tudi  ladijske zveze, saj redne ladje od začetka maja do konca oktobra pristajajo ob desetih pristanih, od tega so štirje na južnem bregu. Na ladje lahko pobegnemo, če smo utrujeni ali če nas preseneti slabo vreme. Prav pa pridejo avtomobilistom, da lahko v eno smer hodijo, v drugo pa plovejo.

Dobrih 13 kilometrov hoje

Lahko se peljemo z avtom skozi Spittal do jezera in od tam skozi sotesko Lieserja do Seebodna, letovišča na skrajnem severozahodnem koncu. Potem prehodimo  pot do Dőbriacha in se z ladjo vrnemo nazaj v Seeboden. Lahko pa plovbo v Millstattu prekinemo in si ogledamo zanimiv kraj, njegov nekdanji, a še utrjeni samostan s stolpi in obzidji, ter romansko cerkev iz 11. stoletja v kateri je pokopan karantanski  knez Domicijan. Prepričan pa sem, da je bolje ubrati obratno smer: začeti hojo v Dőbriachu na skrajnem jugovzhodnem koncu, ker je tam lažje parkirati, pa vsem dostopno kopališče je na voljo, cenejša gostišča in ne nazadnje lažji in hitrejši dostop od glavnih prometnic.

Iz Dőbriacha, iz pristanišča Glanz, se odpravimo na pohod ob južnem zalivu, kjer je jezero najbolj široko, do 5,5 kilometrov oddaljenega zaselka Leggerhof, kjer sta gostišči in pristan. Sledi 3 kilometre dolga etapa okrog rta do zaselka Schlossvilla, kjer sta tudi gostišči in pristan. Nato sledi še 5 kilometrov dolga etapa, ves čas po gozdu, mimo klopi in razgledišč, do Seebodna, modernega letovišča, ki se je z nekaj vilami, dobesedno nasilno, prerinilo, kaka pol kilometra na južno nabrežje. V kar malce skritem pristanu Seeboden-Steiner ujamemo ladjo za vrnitev v Dőbriach.

Bližnjica iz Dravske Bistrice

In kako do tja? S Korena po (stari) glavni cesti skozi Beljak do Dravske Bistrice/Feistritz an de Drau, ali pa do istega kraja skozi karavanški predor in po avtocesti do priključka Paternion/Feistritz. Iz  Bistrice čez Dravo in takoj onstran mostu na levo ter prav kmalu na desno vkreber po cesti 99b. Ta dobra in mirna stranska cesta drži skozi majhna naselja, večji del po gozdu, na višini 825 metrov  pa prečka na prevalu hribe, ki ločijo Milštatsko jezero od Dravske doline. Nato se po dolgem klancu spustimo skozi vas Klanec/Glanz, ki z nekaj hišami sega prav do jezera in se zrašča z Dőbriachom.Ta pot je dolga od Korena 45 kilometrov, od karavanškega predora pa 56 kilometrov.

Zanimiva muzeja za povrh

Seveda pa se lahko odločite za malce daljšo pot skozi Spittal, kjer si velja, če vas to zanima, ogledati zelo sodobno urejen narodopisni muzej v mestnem dvorcu Porcia. Posebej je zanimiva je predstavitev folklore in ljudske umetnosti  Kočevarjev. Razstavljeni so predmeti, ki so jih ob svojem odhodu iz Kočevja odnesli s seboj in potem med begom iz Jugolslavije uspeli, poleg življenja, ohraniti domače spominke in končno poodariti temu muzeju.

V Brežah /Fressach, vasi 3 kilometre od ceste Dravska Bistrica - Dőbriach, je zanimiv Evangelistični muzej z mnogimi slovenskimi eksponati, s knjigami iz protestastskih časov.

Prav vam bo prišla že avtokarta Slovenije, kak podrobnejši zemljevid pa boste lahko dobili povsod ob jezeru.