Spletna mesta Dela, d. d., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Main menu

Napadi na največjega zaslužkarja med umetniki

Napadi na največjega zaslužkarja med umetniki

Zadnji od teh, ki so se ga lotili, je kritik in kustos Julian Spalding. Njegovo delo je označil kot nekaj, kar bo v kratkem postalo brezvredno. Hirstove artefakte je označil kot nekaj podpovprečnega v svetu umetnosti, lastnike njegovih del pa pozval, naj jih čim hitreje prodajo. To velja za vsa njegova dela, tako tista z njegovega zgodnejšega obdobja - Tranquility, All You Need Is Love kot artefakte iz njegovega obdobja "formaldehida" - Oče naš, ki si v nebesih, Fizična nezmožnost smrti v umu nekoga živega, Paradoks ljubezni ...

Sicer Damien Hirst velja za najbogatejšega umetnika na svetu. Najvišjo ceno, ki ga je prodal, je bilo Zlato tele, v formaldehidu ohranjeni ostanki krave z rogovi in kopiti iz 18-karatnega zlata. Vrednost opravljenega posla je bila 12 milijonov evrov. Dražba, ki jo je skupaj z avkcijsko hišo Sotheby´s priredil tik pred začetkom finančne krize, leta 2009, pa mu je navrgla norih 130 milijonov evrov.

Spaldingovo mnenje ostali kritiki ne podpirajo povsem, se pa strinjajo, da je v umetniškem smislu problematično njegovo zadnje ustvarjalne obdobje, v katerem se ponovno loteva klasičnega slikarstva. Prepričani pa so, da je njegovo zrelo obdobje (predvsem artefakti iz obdobja "formaldehida") vsekakor zaznamovalo devetdeseta leta svetovne umetniške scene.

Hirstova retrospektiva, odpira se 4. aprila, bo postavljena po kronološkem principu. To pomeni, da bodo na ogled tudi dela z začetka njegovega ustvarjanja, zaključila pa jih bo razvpita (prava) lobanja z diamanti, poimenovana Božja volja, ki pa do danes ostaja neprodana. Vrhunec razstave bodo brez dvoma njegova dela Fizična nezmožnost smrti v umu nekoga živega iz leta 1991, kjer je glavna zvezda morski pes in sorodni artefakti.

Vsa njegova dela prežema motiv smrti, naj gre za živali v formaldehidu, slike z zdravili ali lobanjo.

Hirst je imel za (re)produkcijo svojih del organizirano pravo manufakturo, v kateri je ekipa izdelovala (multiplicirala) izdelke po njegovih navodilih. Na vrhuncu je zaposloval kar 180 ljudi. To je sprožilo številne pomisleke o izvirnosti njegovih del, prav tako je bil tudi večkrat obtožen ponarejanje in neizvirnosti. Se je pa s tožniki vedno uspel izvensodno poravnati.

Sicer je za tržni in kritiški razcvet Hirstovega dela poskrbel legendarni lastnik oglaševalskega imperija Charles Saatchi, tudi lastnik galerije, ki je na veliko razstavljala in promovirala njegovega dela. On je bil zaslužen, da je v devetdesetih njegova tržna vrednost tako narasla.
Hirst je bil za svoja dela večkrat nagrajen, med drugim tudi na 24. grafičnem bienalu (2001), kjer je bilo manjši del njegovega dela tudi videti (prav tako so bile v ljubljanskem MGLC-ju na ogled tudi njegove risbe).

Kljub temu je bil Hirst večkrat primerjan z Michelangelom, njegovi zagovorniki so mu pred njim celo dajali prednost. Razlog je po njihovem ta, da je za razliko od Michelangela Hirst imel idejo, kaj in kako ustvariti nekaj novega, Michelanghelo s svojim Davidom pač ne.

Spalding Hirsta primerja s cesarjem, ki nazadnje ostane povsem gol. Zatrjuje, da takoj, ko bo tržna vrednost njegovim delom padla, ne bo zanimiv več ne kupcem, ne občinstvu, ne strokovni javnosti.

Mnenja so več kot očitno deljena, kar je dobro predvsem za publiciteto, na mnenje zgodovine pa bo potrebno počakati še nekaj časa.

Komentarji