Jogijska vadba proti depresiji
Zdrav življenjski slog vključuje v prvi vrsti zdravo prehrano, redno gibanje in dober spanec. Vsaka sprememba na bolje šteje. Poleg zunanjih dejavnikov so pomembni tudi notranji. Misli, občutki, čustva, notranje podoživljanje in seveda okoliščine. Joga spodbuja preobrazbo ter harmonijo in ravnovesje posameznikovih čustev, uma in telesa. Vse te ravni so med seboj povezane. Če začnete na eni, bo to vplivalo tudi na preostale. Telesna vadba vpliva na um in nasprotno.
Joga obstaja, že odkar je človek na zemlji. Prvi dokaz o obstoju joge je izpred tri tisoč let. Dokaz so glinene znamke s položajem meditacije, ki izhajajo iz časa Dravidijev.
V Indiji je bila joga v prejšnjem stoletju skoraj umirajoča panoga. V prvi vrsti je bila namenjena brahmanom, višji kasti. Jogijsko znanje je bilo dostopno samo moškim, zdaj pa jo na zahodu v glavnem prakticirajo ženske. V nekem smislu je zahod rešil jogo. Preden je joga prišla k nam, je moral vsakdo, ki je imel zanimanje za to, v Indijo. Zdaj živimo v času, ko nam ni treba nikamor. Znanje je tukaj in zdaj. Edino, kar potrebujemo, so volja, čas in disciplina.
Joga je del nas. Že v maternici smo v tako imenovanem joga položaju in imamo dlani v aadi mudri, to je, ko imamo palec v dlani in preostale štiri prste pokrčene. Kot dojenčki in otroci smo vsi spontano in nezavedno izvajali joga položaje. Vsak vtis, vsako čustvo in občutek ima vpliv na telo. Z jogo in meditacijo čistimo te vtise oziroma zapise. Otroci to naravno počnejo. Tudi dihanje je v prvih letih življenja globoko in sproščeno, pozneje pa postaja vse bolj ohlapno in nenaravno. Z vadbo joge se pravzaprav vračamo nazaj k samim sebi in vzpostavljamo stik z notranjim otrokom. Joga deluje osvobajajoče in nas hkrati poživi.
