Kako spati bolje kot Napoleon?
Slavni francoski vodja je bil notorično znan po tem, da je spal zelo malo. Res. Malo. Štiri ure na noč je bila tista številka, ki je slavnega vojskovodjo spremljala vse do bridkega konca na otoku Sv. Helene.
In štiri ure je bilo, po zdaj znanih zapisih njegovih lakajev njegov – maksimum. No, vsaj kar se dežele izza zaprtih oči tiče.
Časi Napoleona so že zdavnaj mimo, in vsi vemo, da naj bi bila optimalna količina spanja, za odraslega človeka seveda, 8 ur na dan.
No, to verjetno velja za rejverje, jaz za spanje preferiram tisti del dneva, ko se znoči.
Glede na raziskave, ki so jih naredili vojaški strokovnjaki, lahko z zagotovostjo trdim, da naš cilj nebi smel biti spati manj, ampak spati ravno toliko, kot naše izmučeno truplo potrebuje na dan. Nič več in nič manj.
Ker pazite zdaj, rezultati (ki pa niso prišli izpod rok v zelene kamuflažne obleke odetih zdravnikov), so presenetljivi, oziroma kot bi lahko napisali naši kolegi iz uredništva tabloidov, šokantni.
Leta 2002 so v predelu San Diega, po imenu La Jolla (La Hoja po naše), ki se ukvarja samo s procesom "črnogorsko - dalmatinskega stanja človeka" – počivanjem in spanjem odkrili zanimivo dejstvo: Tisti, ki spijo od 6.5 ur do 7.5 ur na dan, živijo dosti dlje kot tisti »zaspanci«, ki si svoj spanec drznejo potegniti na 8 ur – kar naj bi, po naše, veljalo za optimalni čas počitka.
Kar zares šteje, je kvaliteten počitek, oziroma spanec.
In ker živimo v času hiper- tehnološkega razvoja, nam naš spalni čas lahko pomaga beležiti ne več ura kukavica, temveč sofisticirana plastična prijateljica – zapestnica.
Zapestnice, ki jih fitnes friki uporabljajo, nam poleg vseh življenskih funkcij merijo tudi faze, v katerih smo v "mirni nezavesti" - torej faze spanja.
Vsak ima (pod ta podatek se nebi podpisal s svojim imenom), po besedah strokovnjakov 5 faz spanja.
Ko vam "odbije" prva faza spanja, jo pomnožite s številom 5, in dobili boste svojo (idealno) število ur spanja.
To pomeni, da če morate upoštevati jutranjo budilko, boste, zaradi daljšega življenja in boljšega počutja bili primorani izpustiti svojo najlubšo žajfnico, ali pa začetek programa, ki zahteva vnos starševske kode v vaš dekoder za sprejem TV signala. Vse za daljše življenje, mar ne?
Ampak, zgodba se tukaj ne konča. Po besedah ameriških strokovnjakov je pomembno tudi okolje in psihofizično stanje, v katerem ležemo k počitku. In to ne tistemu večnemu, temveč na srečo samo do vzhoda gospoda Heliosa naslednji dan.
Prekrokano popoldne, »šteka« cigaret, sto skodelic kave na spanje ne vplivajo ravno blagodejno. Če se pa, v relativno normalnem stanju seznanite z novo posteljnino, potem pa le odprite okna, zaprite » škure« (rolete ali zavese, mogoče celo polkna) in zajadrajte novim »sanjskim« dogodivščinam naproti.
Sosedje iz dežele, kjer je prebivala gospa, ki je »kriva« da imajo otroci na tej strani Aljaževega stolpa izobrazbo in jaz kruh za pod zob, gospe Marije Terezije, so ugotovili, da spiš bolje v postelji, katere ogrodje je narejeno iz švicarskega bora.
Ne le, da spiš bolj kvalitetno, ampak ta postelja ima tudi (bojda) "fitnes efekt". Pri samem spanju se baje srčni utrip zniža za 3500 udarcev na minuto/dan, kar naj bi bilo, po njihovih navedbah ekvivalentno uri intenzivnega potenja na gozdni poti ali za krmilom kolesa.
Manj dela za srce pomeni tudi manjšo porabo energije in s tem tudi hitrejšo regeneracijo. Impresivno.
Ni kaj, to teorijo bom danes, za poizkus postavil v prakso.
Če jutri ne bo nobenega novega članka z mojim podpisom, pomeni lahko samo dve stvari. Ali sem zaspal v službo, ali pa sem na poti v švicarske gozdove na lovu za čudežnim spalnim borom.
