Telesna aktivnost in kronične bolezni
Vzdržljivostna vadba naj bi pomagala preprečevati rakaste bolezni, kognitivne in duševne težave, predvsem depresijo, visok pritisk, debelost, osteoporozo, periferno žilno bolezen, kap in sladkorno bolezen tipa 2. Vadba moči naj bi neposredno pripomogla k izboljšanju glukozne tolerance.
Imate občutek, da vam kar naprej nekdo svetuje, da se morate gibati, za zdravje, seveda, a še vedno ne veste, kaj naj naredite, da bo ravno prav? Vsi pač nismo narejeni za to, da bi tekli, kolesarili ali celo igrali nogomet in podobno. Vseeno, za zdravje ste pripravljeni nekaj narediti! Samo naj vam nekdo natančno pove, kaj boste imeli od tega, da se premaknete z kavča. Če nimate težav s kilogrami in (še) nimate težav z zdravjem ter ste že (pre)zaposleni z opravki v hiši, okoli nje, poleg tega ste še »taksi služba« zaradi x-aktivnosti otrok ali vnukov, potem res potrebujete močan razlog in natančna navodila.
Kaj je telesna aktivnost?
Najprej se seveda vprašamo, zakaj naj bi gibanje imelo te tako opevane zdravilne učinke. Na prvi pogled se zdi, da če bi bilo nekaj enostavnega, potem je skoraj nemogoče, da bi imelo toliko koristnih učinkov za zdravje. Ta trditev delno drži. Predvsem v tem, da za telo telesna aktivnost ni enostavna stvar. Ko skozi prizmo današnjih spoznanj gledamo na presnovne procese, ki so povezani s telesno aktivnostjo, vidimo, da gre pri vsakem gibanju za precej zapletene dogodke v telesu. Vsaka telesna aktivnost ima določene presnovne spremembe in tudi neposredno sproža in uravnava presnovne procese, ki nato vplivajo na zdravstveno stanje posameznika na mnogih ravneh.
Zato je takrat, kadar od telesne aktivnosti res hočemo pozitivne učinke, dobro poznati nekaj dejstev. Na primer: telesna aktivnost bo imela odličen učinek, ko bo imelo telo dovolj energije, da jo izvede, in dovolj energije in gradbenega materiala (hranil), da se po vadbi okrepi. Tako bomo lahko uporabili telesno aktivnost kot orodje za izboljšanje telesa in njegovih funkcij. To pomeni, da telesna aktivnost zahteva tudi nekaj znanja o prehrani. Vrsta, intenzivnost in tudi tip telesne vadbe narekujejo, kaj moramo pojesti, zato je že na prvi pogled jasno, da z neko vrsto »diete« ne moremo pokriti zahtev različnih tipov vadbe. Žal, čeprav bi bilo za marsikoga to najbolj udobno. Iz različnih razlogov.
Prav tako je pomembno, da se zavedamo širine pojma telesne aktivnosti. Zato ni najboljše (telo)vadbe, takšne, ki bi bila primerna za vse. Tako kot ni najboljše hrane ... Če pojem telesne aktivnosti zelo poenostavimo, lahko celo trdimo, da se gibamo vedno, kadar ne ležimo (na miru). In da je telovadba enkrat na teden za zdravje bolje kakor nikoli. Zato si boste morali na vprašanje, koliko vadbe resnično potrebujete in kaj si želite od nje, odgovoriti sami. Na primer, ali res potrebujete še dodatno uro teka ali celo vadbe za moč, če ves dan dirkate naokoli na kolesu, tudi če je mestno, in nato za nameček še prekopljete vrt. Ta dan mogoče ne. A vseeno ne pozabite, da je za zdravstvene učinke telesne aktivnosti pomembno, da je telesna vadba redna in da obremenitve načrtno in postopno povečujemo.
Vpliv telesne aktivnosti na razvoj kroničnih bolezni
Glavni zdravstveni razlog za gibanje je nedvomno preventiva pred kroničnimi boleznimi. Danes so kronične bolezni vzrok za več kot 60 odstotkov smrti. Do leta 2030 naj bi prispevale k 75 odstotkom smrti. To je čez 15 let in do takrat lahko še veliko naredimo sami. Motiv je namreč jasen, s telesno aktivnostjo lahko pomembno vplivamo na preprečevanje kroničnih bolezni, kot so srčno-žilne bolezni, bolezni pljuč, rakaste in sladkorne bolezni in tudi duševne bolezni. Seveda to ni vse, preprečevanje teh kroničnih bolezenskih stanj pomeni tudi ogromne finančne prihranke v zdravstvu. Izračunali so namreč tudi, koliko zdravstvenih stroškov in izgubljenih delovnih dni prinaša to breme kroničnih bolezni. Govorimo o porabi kar 47 bilijonov ameriških dolarjev v letih od 2011 do 2030. Veliko denarja, torej. Investicija v preprečevanje kroničnih bolezni se torej splača in vsaka pametna država bi se morala zavedati pomembnosti te tako imenovane primarne zdravstvene preventive.
Značilnosti telesne aktivnosti določajo zdravstveni učinek
Zelo na grobo lahko razdelimo tip telesne vadbe na vzdržljivostno vadbo, vadbo moči in hitrosti, vadbo, ki vpliva na gibljivost, in nevromišično vadbo. Zadnja dva dejavnika sta ključna za ohranjanje dobre drže in ravnotežja. Ko smo starejši, je to čedalje bolj pomembno, ker nas varuje pred padci. Pred padci varujeta tudi boljša mišična moč in telesna zmogljivost, ki ju krepimo z vzdržljivostno vadbo in vadbo moči. Ta dva tipa telesne aktivnosti varujeta tudi pred srčno-žilnimi obolenji, popuščanjem srca in verjetno pred kronično boleznijo ledvic. Sama vzdržljivostna vadba naj bi pomagala preprečevati rakaste bolezni, kognitivne in duševne težave, predvsem depresijo, visok pritisk, debelost, osteoporozo, periferno žilno bolezen, kap in sladkorno bolezen tipa 2. Vadba moči naj bi neposredno pripomogla k izboljšanju glukozne tolerance.
Žal še nimamo natančnih priporočil, kako preprečevati posamezne kronične bolezni. To bi seveda močno zanimalo tiste, ki so družinsko obremenjeni s tem, da se bo pri njih razvila neka kronična bolezen. Isti razlog ponuja hkrati tudi delni odgovor, zakaj na to vprašanje ne znamo odgovoriti. Gre namreč za zelo individualno naravnano vprašanje in upajmo, da bomo nekoč v prihodnosti znali posameznikom napisati na recept, koliko in kakšna vadba je za njih najbolj primerna glede na njihovo zdravstveno stanje. Do takrat pa nam preostane le dvoje. Znanstveniki bodo potrpežljivo raziskovali to področje, mi pa spremljajmo spoznanja in bodimo telesno aktivni v skladu s svojimi zmožnostmi, zdravje nam bo hvaležno!
