Brez dela ni jela, z malo: poleta je vse še veliko laže
Prihaja še ena. Prva pomladna nedelja po pomladnem enakonočju 21. marca, ko je sonce natančno nad ekvatorjem. Naj bo, letos kar ves dan prej, ko prestopno leto meša štrene utečenim tokovom naravnega ritma. Pa še svetovni dan poezije je, da še bolj od srca zapojemo Vstala Primorska. »Moja duša je židane volje, kot bila bi pila kraški teran.« Prebuja se narava, budijo se čustva, vznemirljiva čutnost se odpravlja na terapevtska odpotovanja. Prva nedelja po prvi pomladni luni je tudi največji praznik verujočih, ki ga prežemata veselje in upanje. Prijazna možnost za tiste, ki se jih bibličnost ne dotakne pregloboko, pa da ne bi zatavali v skušnjavo o praznični praznini. Še enkrat so se prekrile tri mitične zgodbe samo dobrih ljudi, s pesmijo na ustnicah, s toplino v srcu na mednarodni mali kraški maraton.
01 :polet je pisalo 3. januarja 2002
Nič koliko je teh prvič in prvega ne pozabiš nikoli. 01 :polet je pisalo 3. januarja 2002 na prvi številki Poleta. Primož in Beno sta pesnila ep z naslovom Kult 42.195 z Rafaelovimi ilustracijami in na strani 44 celostranska fotografija prihoda v cilj na 1. kraškem malem maratonu 25. marca 2001. Od zadaj. Štiri jedre ritnice nosijo dve kroni srebrnih las in ljubeč objem dveh dlani dveh srečnih ljudi. Kako lepo bi bilo vedeti njuni imeni. Delo je bilo Delo, Slovenske novice za povrh in rajnke Novice Extreme za presežek. Za Polet, z zagnano predanostjo so nas učili vsega, kar so znali, z veseljem smo sprejemali in s hvaležnostjo vračali. Moška leta našega otroštva.
Dva svetova, gori in pod nami
Vedno je bil tudi dan prej, dan potem je obvezno nadaljevanje, vedno pa je tudi jutri nov dan. Kras je bil finalist evropskega projekta EDEN, evropske destinacije odličnosti (European Destinations off Excellence zveni še bolj pomembno). Tako da – izvolite. Vzemite si čas za velikonočni vikend na Krasu. Pridite že v soboto in se prepričajte, da je Kras najlepše podkletena palača na svetu. Ko reka Reka izgine v podzemlje, se rodi mitologija Unescovih Škocjanskih jam. Takih kanjonov ne delajo več. Večjo podzemno jamo težko najdeš na svetu. Če bi si drznili slediti toku reke, bi na svetlo pokukali s Timavo pod Devinskim gradom in zanesljivo bi se porodila kakšna elegija, kot je devinske spesnil Rainer Maria Rilke. Morda pa se samo sprehodite po njegovi poti. Nekateri bolj prisegajo na Vilenico s Plesno in Vilinsko dvorano, Alejo kapnikov in Velikim stebrom. Pa še dobre vile bivajo v njej in mednarodni literarni nagradi je dala ime. Najstarejša turistična jama v Evropi. Danes jih štejemo do tisoč. Res ni nič nenavadnega, da je tukaj prebival že jamski človek, davno, davno pred Rimljani.
Živi muzej Krasa, pa duh našega časa
Premierno bo izvedena predstava Lipiške klasične šole jahanja. Dva koraka vstran imamo tudi mi svoj Lurd. V dolini lurške Matere božje je ozdravel Karel Grunn, ki je vodil kobilarno v imenu cesarskega dvora z Dunaja. V zahvalo je dal postaviti kapelo, vklesano v naravno steno, z Marijinim kipom, vso dolino je uredil s potmi in posadil cvetje, tako da je postala dolina pravo malo svetišče, kjer so se vrstile neštete čudežne ozdravitve. Romarska pot.
S kolesom se lahko zapeljete po Živem muzeju Krasa, da ne boste več ugibali, kaj je naravna in kulturna dediščina. Žlebiči, škraplje, škaune, kamnite gobe, osamelci, vrtače in udorne jame vas bodo očarali. Biotsko raznovrstnost je treba vzeti dobesedno: netresk, beluš, gorski kosmatinec, potonika, teloh, žafran, avrikelj, vijolice, trobentice, šmarnice, narcise, potonike, ciklame, ivanjščice … Če že ni veliko gozda, je pa mnogo dreves – hrast, pod katerim je počival Napoleon, maklen, trokrpi javor in lipa. Pa še črni in beli gaber, jesen, leska divja češnja in grmičevje drena, črnega trna, brina, ruja, češmina, črnega bezga in rešeljike. Živalsko carstvo je res takšno, od polha do medveda in skoraj vse vmes. Kulturno dediščino je kar težko omejiti z arheološkimi in geološkimi sledmi, ki ji je vtisnil človek v sobivanju s to krajino.
Morda pa vas bo bolj pritegnil »fensi« FIT saturday party z vodeno vadbo vrhunskih trenerjev – spining, zumba, funkcionalna vadba in podobne vragolije. Nočni pohod na Kokoško z baklami ima povsem zadosti mističnega pridiha za uvod v čarobno biblično noč. Lakote in žeje pa tudi ne bi bilo dostojno trpeti. In ne bo. Teran bi morali točiti v lekarnah na recept, za zdaj je le vino s priznanim tradicionalnim poimenovanjem, kot so zaščiteni tudi kraški pršut, kraška panceta, kraški zašinek, kraški ovčji in kraški kozji sir in kraški med za povrhu.
Nedelja je za maraton
Mali kraški, vedno mednarodni, letos tudi velikonočni. Lahko na sprehod, morda na pohod, na kolo ali tekaških 10 ali 21 kilometrov. Tekma v hitri hoji je že dolgo stalnica programa, prav tako tržnica kraških dobrot. Dedinje in dediče vam vzamemo v varstvo, da bodo tudi oni odtekli svojo pravljico pred vašimi srečnimi pogledi in ob tiktakanju zaljubljenih starševskih src. Pridružili se jim bodo še lokalni nadobudneži in potem bo šlo zares, na vse ali nič, za zmago. »Pomembno je sodelovati« postane običajna floskula, olimpijski duh je poteptan pod stampedom ljubkih nožic, pomembno je zmagati. Buške in praske operemo s solzami, nagrado smo si seveda prigarali v kruti bojih z ramo ob rami in vse je spet pravljica s kakšno nepozabno fotografijo v spominu večnosti. Srečni otroci, a kaj ko nam na koncu vedno izstavijo previsok račun.
Velikonočni ponedeljek
V ponedeljek pa na Velikonočni pohod po Pliskini poti. Vse smo vam zapakirali v turistični aranžma, pa kar pošpegajte na www.visitkras.info. Obiščemo vile v Vilenici, v Lipici si ogledamo, kako se je uresničila ideja Marije Terezije o plemeniti belini, gosposki drži in eleganci gibanja, pred tipično kraško večerjo še degustacija v vinski kleti in obisk čebelarja, ponudimo vam velikonočni pohod po Pliskini učni poti, nočni pohod z baklami na Kokoško, kolesarski izlet po Živem muzeju Krasa, startnina za Mali kraški maraton je všteta, primaknemo še zemljevid Krasa in Brkinov. Paketa sta dva – za individualne goste in za organizirane skupine. Lahko srečate Kosovelovega Srečka, 90 let je minilo, a je še kako živ. Kako je že pesnil mladenič v Skali? »Vsaka skala, vsako drevo, vsak grm, vsaka cesta, vsaka ima svojo povest. Pojdi čez Kras na tiho gmajno med molčeče bore in poslušaj. Ali razumeš? Pojdi in poslušaj! In skala ti pove svojo povest, povest o življenju. Kaj zato, če je bilo življenje bridko in samotno, bilo je.« Maks Fabiani je spet hit, od Ljubljane do Dunaja. In še cela vrsta čislanih mož, ki so pohajkovali po teh krajih: Avgust Černigoj, Tone Kralj, Lojze Spacal, Ita Rina (Ida Kravanja), da Cirila Zlobca niti ne omenjamo posebej. Malo skrivnostnosti? Sežanska cerkev je posvečena svetemu Martinu, na glavnem oltarju je v desnem angelu ob škofu upodobljena Franja Koširjeva, poročena Gulič, neuslišana ljubezen Frana Levstika.
Pepin kraški vrt je na hortikulturni razstavi Hampton Court Palace Flower Show, ki je drugi najpomembnejši tovrstni dogodek na svetu, prejel najboljšo oceno in zlato medaljo v kategoriji malih vrtov in ima zdaj domicil na Bunčetovi domačiji v Dutovljah.
Vreme bo. Nepozabno, kot vedno
Se vidimo. Lepo, da se spet vidimo. Ob kraški joti se z leseno žlico spomnimo Juša Kozaka, v zraku nobenih delcev PM 10, so vsi šli natančno tja. Vreme bo, še vedno je bilo. Običajno nepozabno. Ni naključje, da kraška klima slovi kot terapevtska za zadihana dihala in neutrudna srca. Kamnita medalja nas treplja po prsih, ki kipijo od sreče, da smo srečali ljudi, ki nas radi srečajo, in da smo jih srečali, ki jih radi srečamo. Priprave z urbanimi tekači so v polnem teku, odziv presenetljivo množičen in Luka je s svojimi varovankami prava atrakcija sežanskih ulic in pločnikov. Včeraj smo se predstavili v ljubljanski Hiši športa in s tem formalno odprli sezono tekaških rekreativnih prireditev. Želje, načrte in drobne travme pa razrešimo na www.kraskimaraton.si.
