Minilo je 150 let od prvega vzpona na Matterhorn
Na najslavnejši švicarski gori, Matterhornu, je prejšnjo sredo vladala tišina, saj na njej ni bilo nikogar. 150 let po prvem vzponu na to goro so se v Zermattu ob njenem vznožju spomnili vseh, ki so pot na Matterhorn plačali z življenjem.
4478 metrov visoki Matterhorn je s svojo piramidasto obliko eden najvišjih in najbolj prepoznavnih vrhov Alp. V zgodovino alpinizma se je vpisal kot eden izmed zadnjih še nepreplezanih vrhov zlate dobe alpinizma.
Njegov vrh so dosegli šele 14. julija 1865, del sedemčlanske angleške odprave, ki se je povzpela na vrh pa se je pri sestopu smrtno ponesrečil in s tem zapečatil sloves gore kot ene najtežje dostopnih v Alpah. Po poti prve odprave gre vsako leto kakih 3000 alpinistov.
V švicarskem Zermattu, ki je danes tudi po zaslugi vzponov na Matterhorn pomemben turistični kraj, se je danes zbralo več tisoč ljudi z vsega sveta, ki so obeležili obletnico. Tragedije prve odprave so se med drugim spomnili s sveto mašo in prenovljeno planinsko kočo na nadmorski višini 3260 metrov.
Vzpon na Hore, kot goro imenujejo domačini, je medtem danes prvič v zgodovini prepovedan, prekrškarjem pa grozijo visoke kazni. Za spoštovanje prepovedi skrbijo policisti ter gorski reševalci s helikopterji. S tišino na gori so počastili spomin na več kot 500 alpinistov, ki so vzpon na Matterhorn plačali z življenjem.
Prvo pot angleške odprave pod vodstvom Edwarda Whymperja so v ponedeljek zvečer označili s 50 lučkami, ki se ena za drugo prižgejo od vznožja do vrha gore, nato pa vse skupaj svetijo tri minute. Na gori sveti tudi rdeča luč, ki označuje točko, kjer so se smrtno ponesrečili štirje člani prve odprave.
