Slovenski športniki invalidi z bogato zgodovino uspehov

Fotografija: Brazilian athlete Clodoaldo da Silva wheels down stage after lighting the olympic flame during the opening ceremony of the Rio 2016 Paralympic Games at Maracana Stadium in Rio de Janeiro, Brazil, Wednesday, Sept. 7, 2016. (AP Photo/Silvia Izquierdo)
Odpri galerijo
Brazilian athlete Clodoaldo da Silva wheels down stage after lighting the olympic flame during the opening ceremony of the Rio 2016 Paralympic Games at Maracana Stadium in Rio de Janeiro, Brazil, Wednesday, Sept. 7, 2016. (AP Photo/Silvia Izquierdo)

Brazilian athlete Clodoaldo da Silva wheels down stage after lighting the olympic flame during the opening ceremony of the Rio 2016 Paralympic Games at Maracana Stadium in Rio de Janeiro, Brazil, Wednesday, Sept. 7, 2016. (AP Photo/Silvia Izquierdo)
Brazilian athlete Clodoaldo da Silva wheels down stage after lighting the olympic flame during the opening ceremony of the Rio 2016 Paralympic Games at Maracana Stadium in Rio de Janeiro, Brazil, Wednesday, Sept. 7, 2016. (AP Photo/Silvia Izquierdo)

Slovenski športniki invalidi so na paraolimpijskih igrah zelo uspešni. Odkar je Slovenija samostojna, so se še z vsakih iger domov vrnili ne le z vrhunskimi dosežki, ampak tudi z medaljami. Že prej pa so jih osvajali tudi v nekdanji skupni reprezentanci, prvič leta 1972. Za samostojno državo so bili uspešni že na prvih igrah 1992 v Barceloni.

Med slovenskimi športniki invalidi je prvo medaljo na največjem tekmovanju osvojil Jože Okoren leta 1972 v Heidelbergu v metu diska, na istih igrah je nato Pavla Sitar Benček v vožnji na 60 metrov dobila prvo zlato slovensko medaljo. Pozneje so bili slovenski športniki še posebej uspešni na igrah v Arnhemu 1980 in New Yorku/Stoke Mandevillu 1984, ko so se domov vrnili s skupno 21 medaljami. Med njim so bili tudi člani ekipnih zasedb v odbojki sede in golbalu.

Leta 1984 je slovenski športnik invalid osvojil doslej edino medaljo na zimskih izvedbah iger, v Innsbrucku je bil Franc Komar bronast v alpski kombinaciji. Zadnje igre pod zastavo Jugoslavije so bile v Seulu 1988 - to so bile obenem prve igre, ki so jih izvedli na istih prizoriščih kot pred tem olimpijske -, končale so se s šestimi medaljami slovenskih športnikov.

Leta 1992 so, tako kot pred njimi olimpijci, tudi paraolimpijci v Barceloni prvič nastopili pod zastavo samostojne Slovenije. Bili so uspešni, prve slovenske medalje pa sta si je priborila atleta Dragica Lapornik v suvanju krogle z bronom ter Franjo Izlakar, ki je bil dvakrat zlat, v metu diska in suvanju krogle, njegova zlata medalja s kroglo je tudi prva slovenska samostojna najžlahtnejšega leska.

Na igrah v Atlanti 1996 je bila slovenska bera pet medalj; plavalec Danijel Pavlinec je bil bronast na 100 m prosto in 200 m prosto, strelec Franc Pinter srebrn z zračno puško stoje, atlet Janez Roškar pa bronast v metu kopja in srebrn v suvanju krogle.

Sydney 2000 se je končal s štirimi slovenskimi medaljami. Izlakar je bil v suvanju krogle srebrn, Lapornikova v isti disciplini bronasta, prav tako bron si je v metu kopja priboril Roškar, srebro pa Pinter z zračno puško stoje.

Atene 2004 so prinesle tretjo in doslej zadnjo slovensko zlato medaljo na paraolimpijskih igrah, zanjo je poskrbela namiznoteniška igralka Mateja Pintar v posamični konkurenci. Njen uspeh sta dopolnila še atletinja Tatjana Majcen z dvema medaljama, srebrom s kopjem in bronom v suvanju krogle, ter še enkrat strelec Pinter, tudi tokrat s srebrom z zračno puško stoje.

Peking 2008 je Mateja Pintar končala z bronom v posamični konkurenci, še eno medaljo je v zbirko dodal Pinter, ki je bil tokrat z zračno puško bronast, srebro pa je dobil atlet Jože Flere v metu diska.

Zadnje igre v Londonu 2012 so Slovenci končali z eno medaljo, zanjo je poskrbel strelec Franček Gorazd Tiršek, srebrn z zračno puško stoje.

Več iz te teme:

Komentarji: