Spletna mesta Dela, d. d., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Main menu

Za boljšo možgansko kondicijo

Za boljšo možgansko kondicijo

O tem, kako kar najbolje poskrbeti za naše telo, zlasti njegovo fizično stanje in zdravje, je vsakodnevno prelitega na tone črnila in nanizana kopica bolj ali manj strokovnih napotkov, kako to ponavadi izmuzljivo »zen« stanje tudi doseči. Pa vendar je doseganje začrtanih ciljev na področju telesnosti najbolj odvisno od pripravljenosti, zdravja in kognitivne kondicije naših fantastičnih možganov. Kljub temu da so ti daleč od srca in za kostmi lobanje tudi skriti očem, pa to še ne pomeni, da so njihovo zdravje, posledično naše dobro počutje ter kvaliteta življenja samoumevni. Nikakor! Znanstveniki že nekaj časa zelo dobro vedo, da naše kognitivne možganske funkcije, podobno kot telesne, z leti zaradi številnih objektivnih in subjektivnih dejavnikov po naravni inerciji pešajo. K sreči nam je znanost v zadnjem času natrosila kar nekaj strategij in ukrepov, ki lahko posledice staranja in vse večje zakrknjenosti naših možganov v veliki meri omilijo. V nadaljevanju navajamo nekaj najpomembnejših in tudi najbolj učinkovitih napotkov za zdrave misli.  

1.Redna telesna aktivnost

Znanstveniki domnevajo, da redna in zmerna telesna aktivnost ugodno vpliva tudi na mentalno kondicijo naših možganov. Poleg tega da večina med daljšimi telesnimi aktivnostmi razmišlja o marsikateri temi, ki se drugače porazgubijo v našem vsakdanjem vrvežu in hitenju, pa povečana kapaciteta pljuč, dobra prebava in zmogljiv kardiovaskularni sistem poskrbita za boljšo oskrbo možganov z nujno potrebnim kisikom in hranilnimi snovmi. Strokovnjaki zato priporočajo ,da smo zmerno telesno aktivni vsaj pol ure in to vsak drugi dan.

2. Redna in pravilna prehrana

Možgani so izjemno delikaten instrument zato lahko njihovo ravnovesje poruši tako pomanjkanje, kot tudi presežek energije. Zato nutricionisti priporočajo jedilnik z nizkim glikemičnim indeksom, kar pomeni, da dieta vključuje veliko vlaknin ter nižjo vsebnost maščob in proteinov. Hrana z nizkim glikemičnim indeksom uravnava prebavo in upočasnjuje naš metabolizem, s čimer možganom omogoča, da imajo na razpolago enakomeren in dolgotrajen vir energije. Delovanje možganov namreč lahko oslabi tudi nizkokalorična prehrana, ki je pogosta posledica najrazličnejših shujševalnih diet. Pomanjkanje kalorij lahko privede do letargičnosti in oslabitvi spominske funkcije možganov. 

3. Poskrbite za svoje telo 

Mnoge bolezni in stanja, kakršna sta recimo diabetes in debelost, nimajo zgolj negativnega vpliva na fizično stanje in izgled vašega telesa, ampak tudi na vaše kognitivne sposobnosti. Zato je nujno potrebna skrb za pravilno delovanje kardiovaskularnega sistema ter izogibanje ali prekinjanje škodljivih navad, kakršne so prekomerno pitje alkohola, kajenje in nepravilna oziroma nezdrava prehrana, ki samo pospešujejo številne naravne procese staranja vaših možganov.  

4. Spanec

Zadostne količine spanca in počitka so prav tako ključne za normalno delovanje možganov. Predvsem to velja za ciklus aktivnega sanjanja, ki služi sortiranju doživetij in izkušenj, ki smo si jih pridobili tekom dneva. Nedavne raziskave so pokazale, da pomanjkanje počitka vodi v nabiranje proteinov v sinapsah naših možganov, ki slabijo naše sposobnosti razmišljanja in učenja.

5. Kava

Odlična novica za ljubitelje kave: vse več znanstvenih dokazov potrjuje domnevo, da kofein ščiti možgane in pomaga pri izboljšanju njihove dolgoživosti. Dve do štiri kave dnevno namreč v veliki meri – med 30 do 60 odstotki – zmanjšujejo možnost pojava degenerativnih bolezni, kakršna je recimo Alzheimerjeva.

6. Ribe 

Dieta bogata z ribami in omega 3 maščobami je pogoj za zdravje možganov, saj izboljšuje njihovo delovanje in celo onemogoča razvoj nekaterih psihičnih težav oziroma bolezni, recimo depresije. Nekatere evolucijske teorije trdijo celo, da so izjemne kognitivne sposobnosti človeške vrste posledica vključevanja rib v njeno vsakodnevno dieto. Ob tem je treba omeniti, da se pojavlja vse več študij, ki odločno zanikajo pozitivne učinke najrazličnejših prehranskih dodatkov z omega 3 maščobami.   

7. Pomiritev

Stresnim situacijam vsakdana se ne more izogniti nihče. Lahko pa se učinkovito soočimo z negativnimi posledicami stresa, ki možganom škoduje z vrsto kemičnih substanc, ki se v telesu sproščajo, ko je ta pod pritiskom. Pod udarom negativnih posledic stresa sta naše psihično zdravje in spominska funkcija možganov, kar lahko učinkovito kompenziramo s številnimi oblikami sproščanja in rekreacije.

8. Učenje

Kljub temu da si znanstveniki niso enotni glede pozitivnih učinkov reševanja ugank, križank in sudokujev na kognitivne funkcije možganov, pa z dokajšnjo gotovostjo ugotavljajo, da stalno učenje novih stvari in obdelava podatkov vodita k boljši možganski funkciji v starosti. Ključ, pravijo strokovnjaki, je vsakodnevno učenje, spoznavanje in raziskovanje novih stvari, ljudi in krajev.

 

Komentarji