Steroide nekoč predpisovali na recept

Testosteron je bil prvič izoliran leta 1935. Njegovo moč pa tudi nemoč je na vojakih enot SS med drugo svetovno vojno preizkušal že Adolf Hitler, zmagovalna zavezniška koalicija je po njem posegle malo pozneje, a vseeno še na vrhuncu spopadov. Kemiki so si po drugi svetovni vojni dali opraviti z razvijanjem testosteronovih derivatov, saj so želeli ločiti androgene učinke testosterona od njegovih anabolnih učinkov za gradnjo tkiv. Vzgibov je bilo več, vrhunski športniki in privrženci kulture mišičastega telesa na kalifornijskih plažah so v steroidih videli sredstvo za dosego osebnih ciljev, politiki pa za napihovanje mišic sistema, ki so ga predstavljali. Kapitalizem in socializem sta se »napihovala/pumpala« tudi na steroidih.

Pomembno orožje hladne vojne

Rakete velikega dosega na ameriški in sovjetski strani so k sreči ostale neizstreljene, toda premoč sistema je bilo moč najbolj nazorno pokazati v športnih dosežkih, olimpijske igre in svetovna prvenstva v dviganju uteži so bili med hladno vojno idealen poligon razkazovanja moči. Sredstva? Opravičeval jih je cilj.

Začuden, a niti ne posebno presenečen je med svetovnim prvenstvom v dviganju uteži na Dunaju leta 1954 obstal zdravnik ameriške reprezentance, ko je opazil, da so najuspešnejši člani moštva Sovjetske zveze močno poraščeni po telesu. Še več, po pogovoru z zdravnikom sovjetskega moštva je izvedel, da so nekaterim dvigalcem vstavili kateter, da so zaradi močno povečane prostate sploh lahko urinirali. Razlog? Sovjetski športniki so uživali sintetični testosteron, zelo hitro izjemno napredovali, a nihče ni prav dobro vedel, kakšni bodo stranski učinki. V istem obdobju so ameriški kemiki razvili vrsto anaboličnih androgenih steroidov iz testosterona in jih uporabljali za zdravljenje bolezni, pri katerih se je pojavljala izguba mišične mase, in tudi za povečevanje rdečih krvničk pri nekaterih oblikah anemije. Steroide so preizkušali tudi za pospeševanje okrevanja po operacijah ali poškodbah.

Kot je čez dobrih dvajset let priznal ameriški bodibilder Steve Michalik, mu je uporaba steroidov zares koristila le, ko je po hudi prometni nesreči z atrofičnimi mišicami okreval v bolnišnici. V sodelovanju z ameriško reprezentanco v dviganju uteži in farmacevtsko družbo Ciba je dr. John Ziegler leta 1956 dvigalcem uteži začel predpisovati oralno obliko testosterona, ki je dobila ime dianabol in je v ameriški knjigi patentov zaščitena pod registrsko številko 29000398. Navedeni so tudi priimki izumiteljev: Wettstein, Hunger, Basel, Maystre, Arlesheim in Ehmann.

Zieglerjev poskus se je preslikal v izjemne dosežke dvigalcev, ki jim je predpisal dianabol, in odmev je bil tako mogočen, da je v naslednjih mesecih na tisoče zdravnikov športnikom na recept dajalo dianabol. Vrhunski šport je odšel v povsem novo smer, uničujočo za mnogo življenj, steroidi so moralno breme predvsem v atletiki, dviganju uteži in ameriških profesionalnih ligah v ameriškem nogometu, bejzbolu in hokeju na ledu.

V znanstvene namene

Kljub dokazano pozitivnim učinkom pri zdravljenju nekaterih bolezni s steroidi in kljub športnim dosežkom so ameriški športni zdravniki v drugi polovici dvajsetega stoletja postali zaskrbljeni, saj so težko predvidevali androgene učinke testosteronskih derivatov. Znanstveniki so vseeno kmalu razvili učinkovite steroide za oralno uživanje s kemičnim postopkom alkilacije 17-alfa pozicije testosteronske molekule. 17-alfa alkilirani steroidi se izognejo uničenju v jetrih, vendar so bolj toksični od vbrizganih steroidov ter povzročajo hujše vnetje jeter in številne druge težave. Kljub toksičnosti pa se, kot so pokazale študije, lahko ob hkratnem zaužitju dovolj velikih količin beljakovin zadrževanje dušika poveča do tridesetkrat pri okrevajočih bolnikih.

Osebni trener Mito Šinkovec iz Ljubljane, ki kot bivši vrhunski prosti plezalec nikoli ni posegal po steroidih, saj mišična masa za relativno moč ne pomeni nobene dodane vrednosti, se je pred nekaj leti znašel pred veliko dilemo, ki je in ni bila njegova. Namreč, pri njem se je oglasil srbski nogometaš, čigar schengenska viza se je iztekala, na območju Evropske skupnosti še ni imel delodajalca, njegova kolena pa so odpovedovala. Želel se je dobro telesno pripraviti in hitro odpraviti težave s koleni.

»Vprašanje je bilo, kaj storiti. Človeka poslati nazaj v Srbijo, kjer bi ga takoj vpoklicali v vojsko in ga poslali na kosovsko fronto? Ali mu na hitro reševati kolena in mu omogočiti, da si da še eno možnost. Ker je bil sloke postave, je njegova ekipa ocenila, da bi mu mesečna kura testosterona in nandrolona dekanata, ki ga ženske uporabljajo za blažji prehod v menopavzo, razmeroma hitro pa izboljšuje tudi kostno maso, lahko rešila kariero. Nekaj bolečin v ledvicah ni bilo nič v primerjavi z morebitno smrtno kroglo na Kosovu.

V enem mesecu je prišel k sebi in nazadnje pogodbo podpisal v drugi francoski ligi,« je dejal Šinkovec. Ob poškodbi srbskega nogometaša se je moral seznaniti tudi z vbrizganjem zdravil z injekcijo, z uporabo izvlečne in intramuskularne igle ter iskanjem točk injeciranja, skozi katere igla ni vodila do žil v zadnjici. V studiih za fitnes je po njegovem mnenju vse več mladih moških, tudi veliko srednješolcev, katerih edini cilj je poza. Najraje poletna, usmerjena zgolj v biceps, triceps in prsi in skoraj nič v krepitev mišic trupa, ki so v resnici seveda temelj za zdravo športno telo.

Cikli

»To so sezonski cikli,« je dejal Šinkovec. »Pozimi gredo v promet steroidi, ki povečujejo telesno maso, spomladi steroidi, ki telo izsušijo in pripomorejo k definiciji mišic. Pozerski dvigalci uteži v steroidih vidijo potuho, saj jih ne razumejo kot sredstvo za več treninga, ampak kot pripomoček za lažji trening.

To so tudi idealne stranke za dilerje. Ti ponavadi najprej ponudijo tablete. Te so za organizem bolj naporne od injekcij, saj so v njih primesi. Ko mladi fantje po prvi kuri, po enem mesecu, vidijo sadove, kmalu preidejo na vbrizgavanje steroidov. Kako pridejo do steroidov? Pogosto je v studiu nekdo, ki nekomu zaupa, da lahko dobavi to in to. Nikoli se ne ve, kdo je glavni vir, vsi pa poznajo nekoga, ki lahko dobavi. V tem labirintu skrivalnic se zgodi, da na koncu zadnji člen verige ponudi zadevo viru, saj ne ve, da se pogovarja z ... virom. Cena je odvisna od števila odjemalcev v nekem studiu. To pomeni, da je nižja v centrih, kjer je več oblikovalcev telesa.

A pri tako imenovanih 'heavy userjih' se dogajajo veliki absurdi. Preveliki zunanji vnosi testosterona namreč organizmu dajejo informacijo, da mu ga ni več treba proizvajati, in to vodi v atrofijo nekaterih mišic. Hkrati se proizvaja več estrogena, saj želi organizem nekako uravnavati ravnovesje, in zato se moškim povečajo prsi. Da se jim ne bi, isti oblikovalci teles uživajo tablete clomid, ki jih sicer predpisujejo ženskam, ki so prebolele raka na dojkah.«

V insajderskih krogih težkih odjemalcev in uživalcev steroidov se ve, da je treba za umirjanje organizma kaditi marihuano. Ker pred tekmovanji zaradi definiranja mišic skoraj ne jedo ogljikovih hidratov, je zjutraj glavno pogonsko sredstvo največkrat kokain, alkohol pred tekmo pomaga k odvajanju vode in lepše oblikovani mišici. Na odru torej v vlogi športnikov pogosto stojijo ljudje, v katerih so štiri opojne snovi hkrati. Steroidi torej delujejo, ali ne?

»Delujejo, o tem ni nobenega dvoma. Vendar optimalna dietetika deluje enako učinkovito in nima negativnih vplivov na zdravje in na človeškega duha,« pravi Šinkovec.