Najzanimivejše o plavanju je...

1/ Ležeči položaj plavalca povzroči prerazporeditev krvi v telesu. To ugodno vpliva na delovanje srca, saj kri premaguje manjši upor kakor v pokončnem položaju. Med plavanjem se tako pospeši delovanje srca in pretoka krvi v ožilju. Takšna sprememba ohranja prožnost ožilja in zmanjšuje možnost za nastanek okvar na krvožilnem sistemu. Torej je plavanje zelo primerna aerobna dejavnost in sredstvo za preprečevanje številnih negativnih učinkov, ki nastanejo zaradi pomanjkanja telesne aktivnosti kot posledice sodobnega načina življenja.

2/ Je prsno najstarejša plavalna tehnika in predhodnica vseh drugih. Zgodovina plavanja opisuje, da so ljudje nekoč (v obdobju izida najstarejše knjige o plavanju z naslovom Colymbetes avtorja Nicolausa Wynmana, leta 1538) posnemali gibanje živali. Tako se je najprej razvilo aristokratsko žabje plavanje in pozneje še pasje, ki je veljalo za »divji«, »primitiven« način plavanja. Iz žabjega plavanja se je nato razvilo prsno in veliko pozneje še metuljček in delfin. Pasje plavanje pa so plavalci preoblikovali v kravl in pozneje še v hrbtno.

3/ do 790 kalorij lahko porabimo v eni uri plavanja. To je več, kot bi porabili s tekom ali kolesarjenjem. Dnevna potreba kalorij je pri tekmovalnih plavalcih zelo velika. Okoli 10.000 kalorij na dan nahrani pet povprečnih moških, Michael Phelps pa toliko potrebuje le zase. Dobitnik osmih zlatih olimpijskih kolajn na olimpijskih igrah v Pekingu rad pravi: »Jem, spim in plavam, to je vse.«

4/ Je dihanje med plavanjem omejeno s plavalno tehniko in oteženo z vodnim uporom. Zaradi kratkih in globokih vdihov ter poudarjenih izdihov v vodo ima plavanje tako pomemben učinek na našo vitalno zmogljivost pljuč in na moč ter vzdržljivost naših dihalnih mišic.

5/ Je kapitan Matthew Webb avgusta 1875 prvi preplaval 34 kilometrov širok Rokavski preliv. V vodo je skočil pri angleškem Dovru in čez 21 ur ter 45 minut priplaval na obalo pri Calaisu v Franciji. Pozneje so se preliva lotili še številni plavalci in plavalke ter ga preplavali tudi že večkrat nepretrgoma. Za primerjavo, kako velik podvig je preplavati Rokavski preliv, je morda zanimiv podatek, da so ga doslej uspešno preplavali 1912-krat. Za primerjavo: na Mount Everest so se alpinisti do marca 2012 povzpeli 5656-krat. Čeprav je plavanje čez Rokavski preliv znano kot eno najtežjih plavalnih podvigov na svetu, so na svetu še druga vodovja, ki izzivajo plavalce: Bajkalsko jezero v Sibiriji, plavanje od Kube do otokov ob Floridi, Kanadski kanal, Katalinski prelivi, otok Manhattan in celo Beringova ožina.

6/ Je kravl najučinkovitejša in najhitrejša plavalna tehnika. Nasprotno s prsnim plavamo najpočasneje. Vračanje rok pod gladino in krčenje nog pod telo ustvarjata namreč velik čelni upor med plavanjem.

7/ Je ljubljanska Ilirija najstarejše slovensko bazensko kopališče. Svoja vrata je prvič odprlo že daljnega leta 1929, takrat kot eno najmodernejših kopališč v Evropi. Gradnja je stala pet milijonov tedanjih dinarjev, od tega je dva milijona prispeval inženir Stanko Bloudek. Poleg olimpijskega velikega bazena je bil pozneje odprt tudi mali zimski bazen, dolg 14,28 metra.

8/ Je plavanje v zelo hladni vodi lahko za nas, ki nizkih temperatur nismo vajeni, nevarno. Hladna voda namreč telo ohladi 25-krat hitreje kakor hladen zrak. Bazenska voda je običajno hladnejša od temperature telesa, zato je majhna verjetnost, da bi se pregreli ali dehidrirali. Ker potrebe po pitju ne čutimo tako močno kakor pri teku ali kolesarjenju, poskušajmo vendarle piti 125 mililitrov tekočine na vsak preplavani kilometer.

9/ Najhitrejša riba plava skoraj 13-krat hitreje od trenutno najhitrejšega plavalca na svetu, Brazilca Césarja Ciela. Pacifiška pahljačasta mečarica namreč na kratkih razdaljah doseže hitrost 110 kilometrov na uro, vendar tudi tuna s 104 kilometrov na uro ne zaostaja veliko za njo.

10/ Je najdaljše neprekinjeno plavanje v morju dolgo 225 kilometrov. Podvig je uspel Hrvatu Veljku Rogošiću avgusta 2006. Od Grada do Riccioneja je v Jadranskem morju plaval 50 ur in 10 minut.

11/ Je bil Titanik prva čez oceanska ladja z bazenom.

12/ Se sila teže ob vstopu v vodo zmanjša od 70 do 90 odstotkov. Zaradi delovanja sile vzgona smo v vodi torej navidezno lažji. Ker smo med plavanjem ob tem še v ležečem položaju, so obremenitve na naše okostje mnogo manjše kakor pri kopenskih gibanjih. Zato je plavanje primerno za starejše in težje ljudi ter za ljudi s posebnimi potrebami. Nasploh za večino od nas velja, da bodo plavanje in druge vrste gibanja v vodi verjetno tisti, ki nam bodo v življenju najdlje omogočeni!

13/ Je leta 1998 francoskemu plavalcu Benoitu Lecomteu uspelo preplavati Atlantik. Za 5600 kilometrov dolgo pot je potreboval 72 dni, pri čemer je plaval od šest do osem ur na dan.

14/ Je glede na trenutne moške svetovne rekorde plavanje od 4,2-krat (primerjava 1500-metrskih razdalj) do skoraj 4,9-krat (primerjava 100-metrskih razdalj) počasnejše od teka. Pri dekletih je to razmerje podobno od 4,0 do 4,9.

15/ 770.000 m2 je površina največjega bazena na svetu. Bazen je v mestu Algarrobo ob pacifiški obali v Čilu in je napolnjen z morsko vodo.

16/ Plavanje skladno razvija in oblikuje telo. V zavesljaje in udarce so namreč vključeni vsi večji sklepi in mišične skupine. Zato s plavanjem ohranjamo gibljivost ramenskega obroča in nožnih sklepov ter skladno razvijamo telo.

17/ Je bilo leta 1911 na Bledu organizirano prvo uradno registrirano plavalno tekmovanje na območju današnje Slovenije. Tekmovalo se je na Blejskem jezeru na kopališču pod današnjim hotelom Toplice.

18/ Moramo pri gibu v vodi premagati približno 12-krat večji upor, kot ga z istim gibom premagujemo po zraku. Vodni upor torej ne omogoča hitrih gibov. Zato so poškodbe pri plavanju in pri gibanjih v vodi nasploh zelo redke.

19/Je Miki Muster, priljubljen slovenski ilustrator, tudi odličen plavalec. V mladosti je bil namreč uspešen prsač in ljubitelj metuljčka. Pozneje je v Murski Soboti deloval kot plavalni trener. V zrelih letih je postal tudi evropski in svetovni prvak v maratonskem plavanju v kategoriji nad 70 let.

20/ Najnovejše kopalke ustvarjajo manj trenja, kot ga ustvarja gola koža. Ob tem lahko samo pomislimo, kako velik upor je povzročala volnena plavalna obleka že omenjenega kapitana Matthewa Webba, ki je, prepojena z vodo, tehtala okrog tri kilogramov.

21/ Velika večina (približno 90 %) slovenskih devetošolcev zapusti osnovno šolo kot plavalec, torej s priznanjem bronasti delfin. To je plod utečenega delovanja sistema oplavanjevanja v vrtcih in osnovnih šolah, ki se nadaljuje tudi v poznejših stopnjah izobraževanja. Kljub vsemu se moramo zavedati svoje plavalne omejenosti, torej nikoli dosežene stopnje popolnoma varnega plavalca. V naravi so namreč okoliščine, ki presegajo človekovo plavalno znanje in sposobnosti. Voda nam lahko ogromno da, če znamo z njo ravnati in razmišljati. Na silo pa se ji ne moremo postaviti po robu, saj je narava premočna.