Pot k sebi
Družina starodavnih hindujskih duhovnih urjenj izvira iz daljne Indije. Stara so najmanj pet tisočletij, v tem času pa so se razširila po vsem svetu. Poznamo jih pod skupnim imenom – joga. Osnovni nauk joge je, da smo celostna bitja, naše težave pa izhajajo iz napačne identifikacije. Telo, um in duh moramo harmonično povezati, da najdemo svoj smisel. Uravnoteženje prispeva tako k telesni kot duhovni rasti.
Smisel joge je v tem, da ne gre za klasično vrsto vadbe, na katero pridemo enkrat ali dvakrat na teden, ampak da vsa pridobljena znanja vključimo v vsakodnevno življenje. S takšno prakso namreč močno poglobimo naše zavedanje telesa in se naučimo umiriti, sprostiti. Deset ali petnajst minut vsak dan bo bolje, kot da si jo vzamemo kot običajni športni trening. Izvajamo jo lahko v naravi, v studiu ali pa kotiček zanjo pripravimo kar doma. Seveda se je joge treba najprej priučiti. Učitelji vam bodo jogo približali kot praktično metodo, ki lahko izboljša vaše bivanje.
Joga se odlično dopolnjuje s številnimi športi, posebno koristna je za kolesarje, tekače pa tudi potapljače, katerim pomaga pri nadzorovanem dihanju in občutku sproščenosti daleč pod vodno gladino. Z izbranimi položaji lahko okrepimo točno tiste dele telesa, ki jih potrebujemo za določen šport, si pomagamo po poškodbah, poleg tega pa še urimo zbranost in koncentracijo ter se naučimo bolje prisluhniti lastnemu telesu.
Med glavne koristi joge štejemo večjo fleksibilnost mišic, večjo mišično moč, izboljšanje drže, pospešitev krvnega obtoka, ki telesu prinaša svež kisik in s tem novo energijo, pa tudi sprostitev stresa in negativnih čustev, ki jih nosimo s seboj. Študije so pokazale, da joga krepi imunski sistem, pomaga ljudem, ki so nagnjeni k migrenam, dobro vpliva na spolno življenje, pomaga pri kakovostnejšem spancu in še bi lahko naštevali.
Vdih, izdih in vse, kar sledi
Do danes se je po svetu razvilo že kar nekaj različic joge, vsem pa je skupna ena stvar – dih. Dih je vedno tisti, ki te popelje dlje v položaj, v umiritev in zbistritev misli.
Med različnimi zvrstmi naj na začetku omenimo bikram jogo in pa vinyasa flow jogo, ki ju ponuja tudi večina slovenskih studiev. Bikram joga se opravlja v prostoru, ogretem na približno 40 stopinj in z visoko vsebnostjo vlage, ter z določenim zaporedjem 26 položajev in dveh dihalnih vaj. Vinyasa flow je mehkejša oblika joge, pri običajni temperaturi ter s poudarkom na določeni temi dneva/tedna in večjo povezavo med položaji. Vsebuje tudi zametke meditacije. Strnili bi lahko, da je bikram fizičnejša oblika vadbe, vinyasa flow pa je malce nežnejša do telesa in zelo sproščujoča za naš um. Obe vadbi povezuje enakomeren dih. In samozavedanje človeka, ki živi tukaj in zdaj. Jogi se bomo zato posvetili prek zgodb dveh inštruktoric. Vsaka ima o njej povedati veliko koristnega, pristnega, navdušujočega.
Moja prva sogovornica je bila Tinkara Končar, nekakšno poosebljenje joge. Spomnim se je še kot plesalke, ker je bila ravno toliko starejša, da je bila velik vzor za mojo generacijo. Ampak kako tako energično, poskočno, navdušujoče bitje postane en velik mir? Tinkara danes živi jogo. »Napolnjena sem z ljubeznijo ter nenehno željo po odkrivanju sveta in ljudi v njem. Potovanja, spoznanja ter izkušnje niso samo moj trenutni hobi, ampak moje življenje. Mislim, da je svet prevelik, da bi vse življenje preživeli na enem kraju. Ljubim, okušam, delim, kolikor se da nesebično, vendar pa se tudi jaz vmes velikokrat spotaknem in naučim novih življenjskih lekcij.« Ko se pogovarjaš z ljudmi, ki resno prakticirajo jogo, nikoli ne moreš mimo občutka nekakšne poduhovljenosti. Njihove besede so vedno več kot samo vodilo, kako izvajati gibe. To jih tudi dela dobre učitelje.
Tinkara je že pred leti spakirala kovčke in odšla na plesno akademijo v Amsterdam. Z jogo se je po zanimivem pričevanju sošolke prvič srečala v tretjem letniku in pravi, da je bila to definitivno ljubezen na prvi pogled. Počutje po vadbi je bilo nekaj povsem novega. Naslednje jutro je imela pred seboj pomembno avdicijo za kompanijo, ki se ji je nadvse želela pridružiti: »Nekaj v meni se je spremenilo, še dandanes ne vem, ali zaradi joge prejšnji večer ali pa so se premaknili planeti ... Skratka, priplesala sem si prostor v kompaniji, joga pa si je tisti dan priplesala prostor v mojem srcu.«
Vadba, sprostitev, slog življenja
Joga ni nov izum, je stara in že tisočkrat preizkušena. V starejših časih je bila razumljena in uporabljena kot medicina. Ljudje so učiteljem zaupali svoje fizične in psihične težave, ta pa jih je pregledal in jim določil posamezne položaje, kot zdravilo za »bolezen«. V zmedenosti modernega sveta, kjer preveč ljudi zgolj površinsko skrbi za svoje telo, um pa niti ni na dnevnem sporedu, joga ljudem pomaga, da se sprehodijo nazaj do svojega bistva. »Počasi se vrača razumevanje joge kot medicine, kako naravno pomagati telesu. Sprva razumeti fizične aspekte telesa, mišice, sklepe, veziva, organe ter to, kako vplivajo drug na drugega, in nato počasi uporabiti to znanje za malce več duševnega miru. To je eden izmed glavnih razlogov, da je joga še vedno navzoča in še več kot to – tudi tako zelo razširjena.« Pomislimo samo na čedalje več kroničnih obolenj dihal. Ljudje so enostavno pozabili, kako pravilno dihati. Joga te v to prisili.
Vadba je terapija tako za telo kot za um. »Ljudje ves čas ločujemo telo in tisto, kar je znotraj nas – duša, energija, spirit, kakorkoli ste že navajeni to poimenovati. Šele ko se zaveš, da tvoje telo ni nič drugega kot povezava med tistim, kar je znotraj, ter zunanjim svetom, si daš priložnost, da si prisoten v danem trenutku.« Tudi Tinkari so bili sprva pomembni predvsem fizični aspekti joge: lepo izoblikovano telo, dobra fizična pripravljenost, močne mišice. Nato je šla korak dlje in začela raziskovati, kako vpliva na njen notranji fizični svet: »Kako masiram organe, kdaj krepim srčno mišico ter v katerih položajih ji dovolim, da se sprosti, katere žleze stimuliram ter kako z njihovo aktivacijo poskrbim za ravnovesje hormonov v telesu.« Na še višjo stopnjo se je podala z opravljanjem treninga vinyasa flow. Spopad s svetom, uporaba diha in njegov vpliv na umirjanje misli, spoznavanje samega sebe. Vsak položaj ima seveda točno določeno funkcijo, na primer da stabilizira ramenski obroč ali krepi veliko zadnjično mišico, a je v njem mogoče najti še veliko več kot zgolj to. V temelju gre za iskanje ravnotežja, harmonije med zunanjim in notranjim svetom. To ne pomeni nič drugega kot to, da zavestno razmišljaš o tem, kar trenutno delaš. Da zavestno razteguješ mišico, da zavestno dihaš, da zavestno pokrčiš nogo, če je treba. Tinkara razlaga, da smo ljudje v vsem svojem hitenju postali nekako preveč robotski, več kot polovico časa namreč z glavo nismo niti približno tam, kjer smo s telesom. Pri vadbi, kot je joga, moraš biti prisoten, drugače ne bo šlo. Še posebno če je vadba tisti dan zate malce večji izziv. Knjiga The Power of Now ali v slovenskem prevodu Zdaj! avtorja Eckharta Tolla je ena od tistih, ki jo Tinkara priporoča v branje. Tistim, ki je ne poznajo, zagotavlja, da se jim bo svet obrnil na glavo. Tistim, ki je nimajo niti časa kupiti, pa svetuje, naj kupijo kar dve.
Joga je ena od takšnih vadb, ki ni generacijsko omejena niti ni primerna samo za en tip človeka. Pravzaprav je za začetnike še toliko zanimivejša, saj predstavlja nov izziv, soočenje s samim seboj pa v začetku prinaša veliko transformacijo. »Čudovita stvar joge je prav zares ta, da jo lahko opravljajo prav vsi, glede na starost pa se nato izberejo različne modifikacije položajev. Pri otrocih se v vadbo vpelje drugačno komunikacijo, pri nosečnicah se jo prilagodi dojenčku v trebuhu, pri tistih z bolečinami se omogoči uporabo pripomočkov, kot so joga kocke in pasovi, pri seniorjih pa se seveda poskrbi, da se ne obremeni preveč srčne mišice.«
Znanost in filozofija
Izobrazba učiteljev je seveda zelo pomembna, konec koncev so (so)odgovorni za človeška telesa in njihovo dobro počutje. Poznavanje anatomije je pri tem ključno. Ne glede na to, v katerem starostnem obdobju smo, je naše telo skupek vseh minulih poškodb, nategnjenih mišic, morebitnih bolečin v hrbtenici ter drugih nevšečnosti, razlaga Tinkara. »Kot vaditelj joge moraš najprej dodobra spoznati svoje telo, preučiti, kje se mišica začne in konča, podrobneje spoznati sisteme žlez in živčevja, da lahko nato lahko ustrezno pomagaš ljudem do boljšega počutja, predvsem pa da postanejo najboljša oblika samih sebe.« Ona je znanje sprejemala tudi od Tiffany Cruikshank, ki je fenomenalna učiteljica in mojstrica joge, trenutno tudi ena od redkih na svetu, ki jogo zopet uporablja kot zdravilo.
Navsezadnje ukvarjanje z jogo močno vpliva tudi na siceršnjo življenjsko filozofijo posameznika, na to, kako vidimo sebe in širši svet okoli nas. »Ko smo bili tista dva meseca v Los Angelesu, kjer smo imeli po dve vadbi vsak dan, celodnevna predavanja in tudi tista, ki so se zavlekla do štirih, petih zjutraj, so nam ves čas govorili ‘Trust the process’ (zaupajte procesu, op. a.). Ko si utrujen in na koncu fizičnih moči, je to seveda zadnje, kar želiš slišati, vendar pa je še kako res. Ravno pred kratkim sem opazila, da ko si ne zaupam, svoje telo in vse, kar je v njem, uporabljam proti sebi namesto v svojo korist. Ko ne zaupam svojim odločitvam, razlagam, znanju, sposobnostim, se vse obrne proti meni. V letu in pol, odkar poučujem, predvsem pa odkar redno sama vadim jogo, sem spoznala, da se čisto zares vse začne tukaj. V tebi. Ljudje smo tako močna in inteligentna bitja, vendar pa včasih vse znanje uporabljamo proti sebi. Vedno pravim, da smo veliko prepametni in preljubeči, da bi si stali v napoto na lastni poti,« pravi Tinkara.
Za še več potenja
O vroči jogi (hot yoga), ki prihaja v ospredje zadnja leta, pa sem podrobneje govorila s Špelo Palčič. Gre za obliko joge, ki je priljubljena predvsem v zahodnem delu Evrope in v ZDA, temelji pa na tehniki, ki jo je Bikram uvedel pred 30 leti. Vroča joga je sestavljena iz serije 50 položajev, ki sistematično zdravijo telo od znotraj navzven. Izbrani so zato, da okrepijo, podaljšajo, učvrstijo in obnovijo vsako kito, mišico in vez v vašem telesu. »Položaji delujejo tako, da naravno zdravijo in uravnotežijo srce in ožilje, obtočila, dihala, endokrini in živčni sistem telesa. Z redno vadbo se znebimo toksinov in izgubimo odvečno težo, če je to potrebno. Vroča joga se osredotoča na sproščeno dihanje, povečano jedro moči in boljšo gibljivost hrbtenice, na obseg gibanja, vzdržljivost, boljše ravnotežje in meje zmožnosti telesa. Njena glavna značilnost, ki jo loči od drugih oblik joge, je ta, da vadbo izvajamo v prostoru, ki je ogret na 34 do 38 stopinj. Vlažnost zraka je med 50 in 60 odstotki,« razlaga Špela. Sama se je s tradicionalno jogo srečala pred 15 leti, pred petimi leti pa še z vročo, ki jo je tako navdušila, da se je vsak mesec za en konec tedna odpravila na Dunaj, kjer je bil takrat najbližji bikram studio. Po enem letu se je odločila, da gre tudi sama na šolanje, sedaj pa že dobra tri leta vodi svoj studio v Ljubljani.
Vroča joga se od tipičnih oblik joge razlikuje tudi po tem, da gre za dinamičnejšo vadbo, ki definira in napne vse mišice v telesu. V eni vadbi pridobite moč, vzdržljivost, gibljivost in stabilnost, predstavlja pa aerobno vadbo in moč uma obenem. Gradi funkcionalno notranjo moč, ki vas upočasni, da se skozi položaje premikate z več lahkote, spretnosti in moči. Tudi tukaj je ključ, ki odpira telesni potencial, dihanje. Enakomerno, ritmično dihanje.
Ljudje se načeloma kar ustrašijo ob omembi toplote. Če se savna še sliši kot dobra ideja, je fizična dejavnost v takšnem okolju na prvo žogo kar zastrašujoča. Špela miri, da res ni tako hudo. Če si vzameš čas in počitek po prvih nekaj vadbah, se telo privadi na toploto. Vadbe na toploti in vlagi ne priporočajo le nosečnicam in ljudem s povišanim krvnim pritiskom ali kakšno od zdravstvenih težav, ki je povezana s tem. Pri drugih dilemah se je vredno posvetovati z zdravnikom, sicer pa vsak dela po svojih sposobnostih in ni začetne ali napredne skupine. Za vse, ki bi se torej radi spoznali z vročo jogo, smo v naslednjih vrsticah zbrali nekaj koristnih napotkov.
Na vroče
Najprej k opremi. Obleka naj bo lahka in oprijeta (pajkice in top), s seboj pa prinesite veliko brisačo in dovolj vode (blazine priskrbi studio). Poskrbite tudi, da že pridete dobro hidrirani; veliko vode pijte nekaj ur pred vadbo in nasploh vedno in vsak dan. Dve ali tri ure pred vadbo ne zaužijte obilnih obrokov, poskrbite raje, da imate prazen želodec. Pojejte raje nekaj malega, toliko, da imate potrebno energijo za vadbo, ne pa da vam bo slabo.
Pred vadbo in po njej si je treba vzeti dovolj časa, hitenje nikakor ne pomaga. V studio vstopite najmanj pet minut pred vadbo in si vzemite čas za savasano (položaj mrtveca), da se telo privadi na toploto. Tudi po končani vadbi si vzemite deset minut za končno savasano; to je najpomembnejši del joge. Potrebna je, da telo absorbira vse koristi vadbe. »Med vadbo počivaj, kolikor je treba, če se počutiš preobremenjeno, omotično, če se ti vrti ali če se zadihaš prehitro, preprosto lezi na blazino in počivaj. Ko boš pripravljen, se spet pridruži drugim vadečim. Priporočam, da piješ tudi med vadbo, vselej kadar začutiš potrebo,« svetuje Špela. Skratka, pripravite se na znojenje, trdo delo in super lahkoten občutek po vadbi.
Če boste upoštevali ta navodila, boste na lastni koži začutili številne koristi joge. Izostrili in osredotočili boste um, pljuča se bodo postopno odpirala in širila, ustvarjala več pljučne kapacitete, kar bo omogočilo več kisika za porabo energije. Postali boste prožnej?i, telo bo mehkejše, kar bo omililo obseg poškodb. Ko v to enačbo vključimo še toploto, ki sprosti in zmehča mišice in sklepe, bo gibanje ustvarjalo toploto od znotraj navzven, ogrevan prostor pa toploto od zunaj navznoter. Na splošno je odziv telesa na toploto takšen, da krepi, zdravi in razstruplja telo. »Obstaja veliko koristi na več ravneh, ki pa se razlikujejo in so odvisne od vsakega posameznika. Vsi, ki redno vadijo vročo jogo, pa se počutijo močnejše in bolj usklajene s svojim telesom,« sklene Špela.
Začetno spoznavanje
O jogi kroži kar nekaj klišejev in mitov, na primer tudi predstava, da pri jogi ljudje stojijo na glavi in si pojejo mantro »ommmm«. Najprej je dobro poudariti, da tipično jogijsko telo ne obstaja. Niso vsi, ki izvajajo jogo, suhi, noro fleksibilni, izrazito mišičasti. Telesa so različna, prav tako naše sposobnosti za gibanje, res pa je, da bomo z jogo bolje izkoristili svoje potenciale in morda spoznali, da smo sposobni veliko bolj, ki si mislimo. A zagotovo ni treba, da vsak položaj izvedemo tako kot učitelj joge. Za ceno popolne asane ni vredno trpeti bolečin in loviti sape. Prava pot je v postopnosti in poslušanju telesa, vsak položaj pa ima dovolj modifikacij, da boste zase našli takšno, ki vam ustreza v danem trenutku. Res je, v medijih in na reklamnih plakatih večkrat vidimo zapletenejše položaje, za katere si sploh ne moremo predstavljati, kako bi jih dosegli, a to je samo en odtenek širokega spektra. Joga ni postavljanje s tem, kaj znaš, edini, ki se mu moraš dokazati, si ti. Tvoje telo je tvoj izziv in tvoj um omogoča napredek. Zatorej se zavedajmo, da je bistvo mnogokrat skrito v preprostih stvareh. Naj vas ne prestrašijo niti zapletena poimenovanja tehnik. Imena si boste zapomnili sčasoma, pa tudi če ne, je bolj kot ime vedno pomembna izvedba.
Joga je načeloma varna, a se seveda tudi pri njej lahko poškodujemo. To se zgodi predvsem, če ne poslušamo svojega telesa, če pretiravamo in ne upoštevamo trenutnih telesnih sposobnosti. Nikakor torej ni pametno izsiljevati hitrega napredka, zaupajte procesu. Čeprav gre za skupinsko vadbo, moramo slediti lastnemu ritmu in ne ritmu skupine.
Kdaj izvajati jogo, je nekoliko zapleteno vprašanje. Načeloma je to lahko zjutraj, čez dan, zvečer, pravzaprav kadarkoli. Nekateri jo izvajajo tudi med službo ali drugimi obveznostmi. Učinki joge načeloma niso odvisni od tega, kdaj jo izvajamo, se je pa dobro zavedati, da nas nekatere asane prebujajo in napolnijo z energijo, spet druge pa nas umirijo. Z redno vadbo boste ugotovili, kateri čas vam najbolj ustreza.
Predvsem pa naj vas na splošno v življenju spremlja pozitiva. Tole sporočilo v svet pošilja Tinkara: »Imejte se radi. Najprej sami sebe: bodite prijazni do svojega telesa, do vsega, kar nosite v sebi. Svet potrebuje več ljubezni, da lahko spet zaživi, o tem sem prepričana. Prišli smo predaleč in ustvarili preveč dobrega, da bi nas lastna ignoranca in požrtija peljali navzdol. V vsakem izmed nas je neskončen potencial. Ko občutite strah, ga zato raje zamenjajte z radovednostjo. Najpomembnejša stvar v vašem življenju je vaše življenje! Imejte se torej neskončno radi, recite hvala, ko nekdo kaj stori za vas, in odprite srce. Kot mišico, kot emocije, kot to, kar ste. Eno veliko srce!«
