Spletna mesta Dela, d. d., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Main menu

Konoplja: največ je vredna na krožniku

Konoplja: največ je vredna na krožniku

Govorimo seveda o industrijski konoplji, ki se je po krivem znašla v senci »zlobne« sestre. Najbolje, da kar na začetku pojasnimo, da konoplja, o kateri pišemo, ni marihuana. Industrijska konoplja ali Cannabis sativa L je sorodnica prepovedane rastline in ne vsebuje THC (tetrahidrakanabinol), snovi, ki povzroča opojni občutek. Žal ravno zaradi teh sorodstvenih vezi velika večina ljudi ne ve, kako uporabna in koristna je industrijska konoplja. In kako po krivem izpodrinjena. Zadeti pa ste lahko samo od okusa in od ničesar drugega. Ko že govorimo o konoplji, velja omeniti, da je zdravilo sativex (za zdravljenje multiple skleroze), ki je narejeno iz THC in kanabinoidov, že na voljo na recept v Nemčiji, na Danskem, v Španiji, Veliki Britaniji, na Novi Zelandiji in v Kanadi. Kmalu pa bo tudi v drugih državah EU.

Konoplji in izdelkom, ki so narejeni iz nje, se morda že kmalu obetajo boljši časi. Bolj kot ljudje spoznavajo konopljo in njene izdelke, bolj je ta rastlina v trendu. Morda zato, ker je bila tako dolgo pozabljena, da zdaj deluje kot novost na trgu. Ali pa zato, ker so trgovci in proizvajalci spoznali, da si potrošniki želijo dobre in kakovostne hrane, hrane, ki ima vsebino, okus in preverjeno poreklo.

Vsestransko uporabna

Konoplja je dokaj nezahtevna rastlina in dobro uspeva tudi na slabši zemlji. Za rast ne potrebuje herbicidov in pesticidov. Proti škodljivcem je dokaj odporna, njena pridelava pa je povsem ekološka in v duhu trajnostnega razvoja. Iz zemlje veže nase težke kovine. Hitro raste, zato je v ljudskem reku ostalo, da (nekaj) raste kot konoplja. Tudi pri nas so jo nekdaj precej gojili. Iz konopljene slame lahko naredimo zelo kakovostno in ekološko izolacijo. Papir iz konoplje ne zahteva kemične obdelave in je zato okolju in človeku veliko bolj prijazen kakor navaden papir. Iz konoplje so narejeni tudi nekateri avtomobilski deli in razgradljiva plastika, uporabna je za biogorivo, v kozmetiki, v zdravstvu …

Zakaj konoplja?

Konoplja prepriča s svojimi sestavinami: njena semena edina vsebujejo za človeka idealno razmerje med esencialnimi nenasičenimi maščobnimi kislinami omega 3, 6 in 9, ki jih naše telo ni sposobno samo proizvajati in jih moramo nujno zaužiti s hrano. Te maščobne kisline so ključne za zdravo ožilje, rast in obnovo celic in imunski sistem. Doslej so nam prehranski strokovnjaki priporočali mastne ribe, da bi zadostili potrebam po njih, a konopljena semena in olje so odlična vegetarijanska alternativa. Kot ena redkih rastlin vsebuje gamalinolensko kislino (GLA). Konopljena semena so bogat vir beljakovin, pravzaprav ima med vsemi rastlinskimi viri beljakovin, razen soje, najvišji odstotek beljakovin, približno tretjino. Bogata je z vlakninami. Vsebuje tudi vseh devet esencialnih aminokislin v lahko prebavljivi obliki. Tudi konopljo prehranski strokovnjaki uvrščajo med superhrano.

Najpogosteje jo uživamo kot olje, oluščena ali neoluščena semena, kot proteinski prah ali uporabimo konopljeno moko. Zadnja dva se načeloma razlikujeta le v tem, da je prah drobneje zmlet, moka pa vsebuje nekoliko več vlaknin. Semena lahko potresemo po solati, zamešamo v jogurt, dodamo kosmičem. Seveda lahko uživamo tudi neoluščena, ta so zaradi lupine malo trša, a zato vsebujejo več vlaknine.

Konopljen proteinski prah uporabimo za smoothije, konopljeno proteinsko moko pa zamesimo z navadno moko v kruh, pecivo, piškote, palačinke, testenine … Konoplja ni alergena in ne vsebuje glutena.

Olje je gotovo najbolj žlahten dar konoplje. Pri tem je ključno, da je stiskano hladno, se pravi pri največ 40 stopinjah Celzija. Tudi hraniti ga je treba v hladnem in temnem prostoru, kjer temperatura ne presega 8 stopinj Celzija, najbolje v hladilniku. Konopljeno olje ima izrazit, a prijeten okus po oreščkih. Je zelo zanimiv kulinaričen dodatek, ki ne prenese visokih temperatur.

Če pa želite s tem oljem koristiti zdravju, ga je najbolje uživati neposredno, torej »po žlici«. Eno do dve na dan. Najbolje že zjutraj na tešče, vsaj pol ure pred zajtrkom. Tako bo telo najbolje vsrkalo koristne učinkovine v olju. S 15 do 20 mililitrov hladno stiskanega konopljenega olja človeško telo zadosti dnevnim potrebam po esencialnih maščobnih kislinah.

Kako prepoznati dobro olje od slabega? Kakovostno olje ima nežen oreškast okus. Tudi tu velja, da je lokalno in domače najboljše. Konopljeno olje je zelo občutljivo in ni obstojno, tako z dolgimi transporti izgublja vrednost. Iz Kanade uvožena semena so na primer zaradi carinskih predpisov obdelana z UV-žarki in zato manj kakovostna. Pri nas se je predelave konopljenih semen lotilo nekaj pionirjev na tem področju.
 

Komentarji

Pilko B.

Res super zadeva. Če koga zanima, lahko na tej strani najde precej izdelkov iz konoplje - http://www.bio-konoplja.si

Vinko

Zanimiv članek ... pa ne "zlobna sestra" ampak "dobra" a po krivem zapostavljena sestra.

vincenzo

Pilko, pa na tej strani je glih to uvoženo olje iz Kanade...obdelano z UV žarki..ne, hvala..se raje držim domačega