Spletna mesta Dela, d. d., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Main menu

Poletov potep: V domovini bloškega smučarja

Poletov potep: V domovini bloškega smučarja

Bloška planota sodi med naše najbolj izrazite planote, ki je zaradi svojega lahkega dostopa tudi gosto naseljena. Celo tako, da sodi med najbolj poseljeno območje Notranjske. Leži na robu Notranjske, med Cerkniškim poljem ter Loško in Ribniško dolino, na višini med 720 in 800 mnv.
Najzgodnejše sledi človeškega bivanja segajo v prazgodovino, ko je planoto, nad katero iz daljave bedi Snežnik, čuva pa jo dom čarovnic, kot pravi stara zgodba, skrit nekje pod vrhom gore Slivnica. V prazgodovini je planoto na področju danšanje vasi Metulje naseljevalo ilirsko pleme Japoidov. V antiki se je prehodnost današnje bloške planote samo še povečala, saj sta čez planoto vodili dve rimski cesti, ena od Kvarnerja preko Loške doline proti takratni Panoniji, druga pa se je odcepila od ceste Aquilea-Emona in se je preko Cerknice pripeljala na Bloke, kjer se je kasneje pridružila prve. Kasneje so ju nadomestile srednjeveške tovorne poti.

In seveda, bloke so "maternica" slovenskega smučanja, pa čeprav so Bločani svoje smuči izdelali najprej za praktično rabo, šele nato za športno rekreacijo in zabavo. Z njimi so hodili v vas, gostilno, trgovino, k maši, na lov, na krst, tudi pogreb ... prvi zapis o bloškem smučanju je iz leta 1689 v Slavi vojvodine Kranjske Janeza Vajkarda Valvasorja.

Kot smo obljubili, vam v hrib ne bo treba (čeprav je Slivnica idealno popoldansko izletišče), zato pa si boste lahko dobro pretegnili noge med ogledovanjem naslednjih bloških izletniških točk: ljubitelji jezer bodo potrjeno navdušeni nad lepoto sicer umetnega Bloškega jezera, v katerem je mogoče še vedno mogoče najti avtohtono vrsto rakov, na trnek pa se tudi ujame kaj, kar kasneje lahko konča v ponvi, še kasneje pa skupaj z vinom tudi v želodcu. Poleti je zaradi svoje majhnosti (0,8ha) voda dovolj topla za vodne aktivnosti.

Ker so bloke karbonatna geološka zgradba, pomeni, da je "svet" kraški in da brez jam tudi ne gre. Križna jama preseneti s kar 22 podzemnimi jezerci s sigastimi pregradami, skoznjo pa se vije voda, ki prihaja z Bloške planote, konča pa v Cerkniškem jezeru. Jamski sistem je dolg nekje okrog 10 kilometrov, na vzhodni strani Cerkniškega polja pa je tudi nahajališče kosti izumrlega jamskega medveda. Vstop in ogled jame, s čolnom ali peš, je mogoč le v spremstvu vodnika.

Okljuki Bloščice, rečice, ki teče po Bloški planoti predstavljajo veliko zaključeno območje nizkega barja, istočasno pa so tudi največji ohranjen kompleks nizkih barij. Tako osamljeni so postali domovanje številnih redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Nepremočljiva obutev in nekdo, ki ve, kako in kam, sta nepogrešljiva pri pohajanju po močvirnatem svetu.

Za ljubitelje etnološkega izročila: vas Bločice so tipična vas planote, v kateri je cerkev sv. Primoža in Felicijana. Po drugih vaseh, skupaj z zaselki jih je kar 45 - Nova vas, Bloke, Andrejčje, Glina, Sveti Duh, Zavrh, Škufče... - je mogoče najti t.i. bloške hiše, nekatere še vedno krite s slamo. Bloška posebnost so tudi kamniti vaški vodnjaki v Novi vasi in Velikih Blokah, zgrajeni ob koncu 19. st., ko so služili za preskrbo z vodo ljudi in živine.

Če pa že ne morete brez poti navzgor, potem si lahko za "sladico" privoščite kratek vzpon na Križno goro (857mnv), s kateri se v lepem vremenu ponuja odličen pogled na planoto pa tudi Cerkniško jezero.

Da ne pozabimo: planota je več kot idealna za kolesarjenje, prometa je malo, poti, tako asfaltiranih kot makadamskih ogromno, teren razgiban, ne prestrm ... obstaja celo t.i. Bloška pentlja, 33 km dolga tura, primerna ne samo za kolesarjenje, tudi za rolanje. Pozimi pa, kaj drugega kot tek na smučeh, kjer je ob dobrem vremenu, torej snegu, več kot 20 kilometrov urejenih prog.

Dostop na planoto je možen z več smeri, z ljubljanske po avtocesti preko Cerknice, iz Postojne mimo Rakovega Škocjana ter z ribniške strani.
Več informacij: Turistično društvo Bloke, www.bloke.si

Komentarji