Študija uporabe probiotikov: Da ali ne?
100 milijonov bacilov v primerjavi s človeškim telesom ni nič, resno. V primerjavi z bacili nas je malo, celo v samih sebi. Nekateri viri navajajo, da človekovo telo sestavlja 3,7 krat 10 na 13 človeških celic. In da v enem človekovem telesu živi kar 3- do 10-krat toliko bakterij. Te so sicer mnogo manjše in lažje od človeške celice, pa vendar sestavljajo kar 1–3 odstotke mase človekovega telesa. Na vsakih 50 kilogramov torej kakšna kila do dve bacilov.
Če pogledamo na telo s tega vidika, nam kultiviranje za človeka prijaznih bakterij postane domače in razumljivo. Ne želimo se jih več za vsako ceno znebiti z milom, detergenti, protibakterijskimi pršili, antibiotiki itd. Po drugi strani pa tudi ne moremo vsepočez jesti bacilov na žlico, ni res? Vsepočez ne, z žlico ali slamico pa morda ja.
Probiotiki so priljubljeni že kar nekaj časa in veliko je študij, ki se trudijo pokazati njihovo koristnost. Še posebno so popularne raziskave, ki preizkušajo učinek probiotikov na športnikovo zdravje in počutje. To je razumljivo, saj je visokointenzivni šport, naj gre za vrhunske športnike ali zelo aktivne rekreativce, velika obremenitev za telo, ki vpliva na sposobnost organizma, da se brani pred okužbami in da se obnavlja.
Tudi na ljubljanski Fakulteti za šport smo se lani lotili zanimivega raziskovalnega projekta v okviru projekta Po kreativni poti do praktičnega znanja, v katerem smo preverjali, kako probiotični napitek deluje na športnike plavalce.
Naša raziskava
Izbrali smo 20 plavalcev obeh spolov (10 moških in 10 žensk), starih med 15 in 20 let. Vsak športnik je med štirimesečnim opazovanjem prejemal en mesec pripravek probiotika (Acidosalus plus), en mesec pa enak pripravek, vendar brez vsebnosti probiotične kulture (placebo).
Pri plavalcih smo najprej preverili, kateri od izdelkov Acidosalus bi lahko zaužili na tešče pred jutranjim treningom brez kakršnih koli težav ob naporu, in se odločili za probiotični napitek acidosalus plus iz fermentiranega kravjega mleka, osnovna formula pa je obogatena z dodatkom drugih probiotičnih kultur. Zanj smo se odločili tudi zato, ker je eden redkih izdelkov, ki vsebuje tako visoko koncentracijo za telo koristnih aktivih bakterij LACTOBACILLUS ACIDOPHILUS – v mililitru pripravka kar 10 na 9. do 10 na enajsto bakterij, je v tekočem stanju in brez konzervansov, uživajo ga lahko tudi tisti, ki so intolerantni na laktozo. In kaj smo ugotovili?
Objektivne ugotovitve
Raziskava je pokazala, da se je v opazovanem obdobju treninga pojavila povečana tvorba eritrocitov predvsem na račun povečane tvorbe eritrocitov pri moških. Vzrok za povečano hematopoezo je pri športnikih običajno povečan trening, pri enakomernem treningu pa so lahko tudi vplivi, ki zmanjšajo vnetne dejavnike, ki sicer zavirajo hematopoezo in povečujejo produkcijo vnetnih celic (monocitov, limfocitov, eozinofilcev, bazofilcev). Naše ugotovitve nakazujejo, da bi se lahko po jemanju učinkovine pojavila manjša vnetna stimulacija, povezana s treningom, ki že sam po sebi sproža aktiviranje vnetja. Opazili smo, da so imeli po jemanju učinkovine preiskovanci značilno manjšo koncentracijo aktiviranih limfocitov T (109 x 106/mm3 proti 140 x 106/mm3; p = 0,037); blizu značilnosti je bila tudi manjša koncentracija citotoksičnih limfocitov T (461 proti 514 x 106/mm3).
Kljub opisani časovni dinamiki povečevanja koncentracije eritrocitov pa v obdobju jemanja probiotikov nismo opazili njihovega neposrednega vpliva na povečevanje koncentracije eritrocitov. V opazovanem mesecu, ko so preiskovanci uživali probiotik, se je koncentracija eritrocitov pri ženskah celo zmanjšala, pri moških pa je ostala enaka. Možno je, da se probiotično učinkovanje, ki naj bi sicer slonelo na stabilizaciji imunskega odziva, šele pozneje, po več kot enem mesecu, izrazi v smislu večje produkcije eritrocitov. Za preizkus te hipoteze pa bi morali oblikovati skupine preiskovalcev, ki bi daljše obdobje, več mesecev, uživali probiotike, to pa je težko doseči pri športnikih, saj vsako testiranje zmoti njihov ritem treninga ali celo tekmovanj.
Subjektivni rezultati
Merjenci so v 28-dnevnem obdobju jemanja probiotičnega mleka in 28-dnevnem obdobju jemanja placeba, z vmesnim enomesečnim odmorom, vsak dan reševali vprašalnik o utrujenosti. Tako smo pridobili podatke o občutkih na treningu, kakovosti spanja, bolečinah v mišicah, koncentraciji, razpoloženju, ješčnosti in doživljanju stresa.
Podatki ne kažejo statistično pomembnih razlik v povprečnem številu doseženih točk med obdobjem jemanja probiotika in placeba. Plavalci med obdobji jemanja probiotičnega mleka in placeba ne opisujejo razlik o občutenju utrujenosti, ki bi bila statistično značilna. Podobno ugotavljajo tudi nekatere druge študije, ki navajajo, da je jemanje probiotikov v športu še vedno uganka in da so potrebne nadaljnje raziskave. Vendar smo lahko potrdili tezo, da se plavalci, ki so uživali probiotično mleko, počutijo bolje in zaradi boljšega zdravstvenega stanja laže prenašajo obremenitve na treningu. Ugotovili smo, da se največ zdravstvenih težav pojavlja v zvezi z dihali, sledijo težave (po zaporedju) gastrointestinalnega trakta, gripe, glavoboli, druge težave in najmanj oči. V skupini plavalcev, ki so uživali probiotično mleko, se je pojavilo zelo pomembno zmanjšanje števila dni z obolenjem zgornjega respiratornega trakta za 49, obolenja spodnjega dela respiratornega trakta za 13 in obolenja prebavil za 56 odstotkov.
Ali se to ujema z drugimi raziskavami?
Redno uživanje probiotikov naj bi pozitivno vplivalo na črevesno mikrobioto in na funkcionalnost imunskega sistema, a so ti pozitivni vplivi specifični za posamezen sev probiotičnih bakterij. Gleeson in sodelavci (Gleeson et al., 2011) so preverili delovanje probiotične bakterije Lactobacillus casei Shirota s poskusom, pri katerem je 42 testnih oseb v času zimskih treningov in tekmovanj štiri mesece vsak dan uživalo komercialno dostopno fermentirano mlečno pijačo, ki vsebuje omenjeno gram pozitivno probiotično bakterijo. Rezultati so pokazali za 50 odstotkov zmanjšano povprečno število obolenj zgornjih dihal pri testni skupini v primerjavi s kontrolno skupino, vendar se trajanje in izraženost same bolezni med skupinama nista razlikovala. Pojavnost gastrointestinalnih težav se med skupinama ni razlikovala, pojavile pa so se razlike v njihovem trajanju, saj so bila obolenja za 33 odstotkov krajša pri testni kakor pri kontrolni skupini, kar lahko kaže na novo učinkovitost probiotičnega vnosa. Kljub temu pa teh podatkov ni bilo mogoče povezati z imunsko funkcijo, saj probiotik ni imel nobenega očitnega vpliva na koncentracije krvnih limfocitov, nevtrofilcev, monocitov in limfocitnih subpopulacij.
Raziskovalci z medicinske fakultete Griffith v Avstraliji (West et al., 2011) pa so želeli preveriti učinek uživanja probiotičnega izdelka, ki vsebuje bakterijo Lactobacillus fermentum (PCC®), na pojav simptomov okužbe zgornjega respiratornega trakta (ZRT) in gastrointestinalnega (GI) trakta, na skupini zdravih, fizično aktivnih pozameznikov v 15-tedenskem zimskem obdobju treninga. Želeli so tudi preveriti vpliv istega probiotika na fekalne mikrobiološke parametre in ključne elemente imunosti ob počitku ter njihov odziv na vadbo in izčrpanost. Odkrili so, da je uživanje probiotika pozitivno vplivalo na zmanjšano pojavnost simptomov okužbe ZRT in GI težav med visoko intenzivnim treningom ter zmanjšano rabo zdravil proti prehladu in gripi, a le pri moških preiskovancih. Enaka raziskava pri ženskah ni pokazala statistično značilnih razlik med testno in kontrolno skupino. Ob merjenju spremenljivk sistemske imunosti so odkrili ~2075 % zmanjšane koncentracije proti- in provnetnih citokinov tako pri ženskah kot pri moških, ki so prejemali probiotik.
Sinteza: naj športniki torej uživajo probiotike ali ne?
Raziskava kaže, da je jemanje probiotikov Acidosalus smiselno pri skupinah ljudi z možnostjo oslabitve ali že oslabljenim imunskim sistemom: pri športnikih, starostnikih, kroničnih bolnikih … Zakaj? Ugotovitve kažejo, da je imunski sistem po vadbi oslabljen, kadar je ta najbolj izrazita, neprekinjena, dolgotrajna, visoko intenzivna in brez vnosa kakovostne hrane. Oslabljena je predvsem funkcija levkocitov, povečano je število bolezni v zgornjem delu respiratornega trakta. Probiotiki lahko zmanjšajo tveganje za bolezni v stresnih obdobjih treningov in tekmovanj. Klinične prednosti probiotikov Acidosalus so povezane s spremembami v črevesni mikrobioti in okrepitvi sluznice črevesnega in respiratornega trakta.
